Medtem ko je ameriška administracija uvedla carine tako zaveznikom kot tekmecem, vključno z Evropo, Indijo, Japonsko in Kitajsko, so se nekatere od najstrožje sankcioniranih držav – Rusija, Belorusija, Kuba in Severna Koreja – izognile dodatnim kazenskim ukrepom.
Sredi svetovne trgovinske vojne je Trump uvedel carine v višini deset odstotkov na večino uvoženega blaga v ZDA. Kitajska, ki je največja dobaviteljica blaga za ameriški trg, se zdaj sooča s carinami v višini 54 odstotkov na ves svoj izvoz v ZDA, poroča Reuters.
“Zdaj, ko se soočajo z nepopustljivo gospodarsko vojno, Združene države ne morejo več nadaljevati politike enostranske gospodarske predaje,” je izjavil ameriški predsednik Donald Trump ob predstavitvi carin.
Bela hiša je objavila seznam komentarjev ljudi, ki podpirajo te ukrepe, in trdi, da bodo ameriški delavci končno imeli koristi po letih zlorab s strani trgovinskih partnerjev, kot je Kitajska.
Trump je napovedal tudi uvedbo osnovne desetodstotne carine na vse uvoze v ZDA, medtem ko bodo določene države prizadete z bistveno višjimi carinami. Rusija, Kuba in Severna Koreja pa se niso znašle na seznamu držav, ki so prejele dodatne povračilne carine, glede na uradne podatke Bele hiše.
Ameriške obveščevalne agencije so v svojem letnem poročilu o grožnjah navedle Kitajsko, Rusijo, Iran in Severno Korejo kot največja varnostna tveganja za ZDA, Trump pa je v preteklosti Moskvi že grozil z novimi trgovinskimi ukrepi. Na vprašanje, zakaj Rusije ni na seznamu, je ameriški finančni minister Scott Bessent za Fox News izjavil, da ZDA nimajo pomembne trgovine z Rusijo in Belorusijo ter da sta ti državi že pod sankcijami.
Po ameriških podatkih je trgovina z blagom med Rusijo in ZDA lani znašala 3,5 milijarde dolarjev, medtem ko je leta 2021, pred vojno v Ukrajini, znašala 36 milijard dolarjev. Rusija, proti kateri je bilo uvedenih 28.595 zahodnih sankcij, od začetka vojne ne objavlja več trgovinskih podatkov. Podatki Urada ameriškega trgovinskega predstavnika kažejo, da je ameriški uvoz blaga iz Rusije leta 2024 padel na tri milijarde dolarjev, kar pomeni padec za 34,2 odstotka v primerjavi z letom 2023.
Preberite več:
Za Rusijo največje tveganje niso neposredne carine, temveč morebitno upočasnjevanje svetovnega povpraševanja zaradi širše trgovinske vojne, kar bi lahko znižalo ceno nafte. Ruska centralna banka je že v začetku letošnjega leta opozorila, da imata ZDA in OPEC kapaciteto za preplavitev naftnega trga, kar bi lahko povzročilo ponovitev dolgotrajnega padca cen iz osemdesetih let, ki je prispeval k razpadu Sovjetske zveze.
