Rusija namerava do konca desetletja podvojiti izvoz plina s skoraj enakomerno razporejenimi dobavami po ladjah in plinovodih, kaže nova vladna strategija.
Do leta 2030 naj bi Rusija povečala proizvodnjo plina na 853 milijard kubičnih metrov, kar bi pomenilo 34-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2023. Izvoz plina naj bi se v tem obdobju približno podvojil, in sicer na 293 milijard kubičnih metrov.
“Ciljni scenarij predvideva podvojitev obsega izvoza v primerjavi z ravnjo iz leta 2023 zaradi razvoja plinovodne infrastrukture in izvedbe načrtovanih projektov za proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina. To bo omogočilo temeljito preusmeritev izvoza na nova tržišča glede na leto 2023,” navaja strategija.
Dobave utekočinjenega plina naj bi se do leta 2030 potrojile, in to na 142 milijard kubičnih metrov. Dobave po plinovodih pa naj bi narasle za 50 odstotkov, poroča Hina, na 151 milijard kubičnih metrov.
Načrtovana zmogljivost plinovodov proti državam Daljnega vzhoda in azijsko-pacifiške regije naj bi se do leta 2030 potrojila in dosegla 98 milijard kubičnih metrov. Oskrba domačega trga naj bi do takrat narasla za 12,9 odstotka na 560 milijard kubičnih metrov.
Omilitev negativnih posledic zmanjšanega izvoza v Evropsko unijo ter stroškovno učinkovito zadovoljevanje vse močnejšega domačega povpraševanja po plinu sta ključni področji razvoja v plinski industriji, piše v dokumentu.
Proizvodnja nafte naj bi do leta 2030 večinoma stagnirala, in sicer na načrtovanih 540 milijonov ton. Stagnacijo kaže tudi načrtovani izvoz v višini 235 milijonov ton nafte v letu 2030. Zmogljivost infrastrukture za izvoz nafte in naftnih derivatov naj bi se do takrat povečala za 3,8 odstotka na 550 milijonov ton.
Preberite več:
Rusija lahko na trg plasira tudi nerentabilne rezerve v višini nekaj več kot 10 milijard ton nafte ter aktivira dodatne proizvodne zmogljivosti, ki bodo omogočile prilagodljiv odziv na spremembe na svetovnem trgu.
Predelava nafte naj bi se do leta 2030 povečala za približno tri odstotke, izvoz naftnih derivatov pa naj bi ravno tako zabeležil triodstotni padec na 127 milijonov ton. Domača poraba naftnih derivatov bi lahko do takrat narasla za več kot osem odstotkov oziroma na 156 milijonov ton.
