Ruska centralna banka je danes sklenila znižati ključno obrestno mero za 2 odstotni točki, s 20 na 18 odstotkov na leto, kar je največji rez v več kot treh letih. Ta ukrep je odgovor na hitro upadajoče inflacijske pritiske in umirjajoče se domače povpraševanje, hkrati pa predstavlja poskus, da se prepreči morebitna recesija v gospodarstvu pod vplivom dolgotrajnih sankcij in nestabilnosti zaradi vojne v Ukrajini.
Po izbruhu konflikta februarja 2022 je banka sprva drastično zvišala obrestne mere, da bi zaščitila vrednost rublja, ki ga je pričakala močna nestabilnost in sankcije zahodnih držav. Najvišjo raven je mera dosegla oktobra lani, ko je dosegla 21 odstotkov in se je držala vse do junija tega leta. Znižanje sedaj prinaša signal olajšanja monetarnih pogojev, čeprav banka opozarja, da bo denarna politika ostala stroga dovolj dolgo, da inflacija doseže cilj štirih odstotkov leta 2026.
Porast inflacije še ni končan, gospodarska rast počasna
Čeprav se je rast cen junija znižala na približno 9,2 odstotka na letni ravni – kar je vseeno precej nad ciljno stopnjo –, inflacija upada hitreje, kot so predvidevali. Padec je predvsem zasluga nižje rasti cen izdelkov in umirjanja pritiskov v sektorju hrane in storitev. Kljub temu se še ne kaže stabilen trend padajočih inflacijskih pričakovanj, saj so v juliju za poslovne subjekte prišla celo rahla povečanja predvidevanih cen.
Gospodarska rast ostaja zmerna in umirjena, s stopnjo rasti bruto domačega proizvoda v območju 1 do 2 odstotkov za letos, medtem ko se domače povpraševanje postopoma zmanjšuje. Trg dela pa kaže znake omilitve pritiskov; število podjetij, ki so zaskrbljena zaradi pomanjkanja delovne sile, pada, brezposelnost pa je ostala na rekordno nizki stopnji.
Monetarna politika ostaja ostro usmerjena
Kljub znižanju ključne obrestne mere ostajajo denarni pogoji strogi. Realne obrestne mere so še vedno visoke, banke ohranjajo zategnjene pogoje posojanja, kar se najbolj kaže v zmanjševanju nezavarovanih potrošniških posojil, medtem ko se hipotekarna in posojila podjetjem rahlo povečujejo. Domača gospodinjstva kljub temu še zmeraj shranjujejo visoke deleže dohodkov.
Ruska centralna banka opozarja na prevlado proinflacijskih tveganj v srednjeročnem obdobju, kot so nadaljnje odstopanje gospodarstva od uravnotežene rasti, visoka inflacijska pričakovanja in zunanje težave pri trgovanju. Ob tem geopolitične napetosti ostajajo glavni vir negotovosti.
Preberite več:
Bankirji bodo prihodnje ukrepe sprejemali glede na vzdržnost zmanjševanja inflacije in gibanje pričakovanj. Naslednje zasedanje za odločanje o obrestni meri bo 12. septembra 2025, ko bodo znani tudi podrobnejši komentarji Banke Rusije.
