Zgornji dom ruskega parlamenta, Svet federacije, je sprejel zakon, ki razširja možnost najema letal s posadko, t. i. “wet lease” dogovore, tudi na mednarodni trg.
Odločitev predstavlja odgovor na stalen pritisk, pod katerim se nahaja ruski letalski promet, zlasti ko gre za ohranjanje mednarodnih linij in nadomeščanje izgub, ki so jih povzročile sankcije Zahoda. Sprva so bili tovrstni dogovori dovoljeni le med domačimi operaterji, nov zakonski okvir pa omogoča sodelovanje tudi s tujimi subjekti, pod jasno določenimi pogoji, poroča Aero.rs.
Po besedah predstavnikov Sveta federacije je cilj tega ukrepa izboljšanje konkurenčnosti ruskih prevoznikov, znižanje stroškov poslovanja ter ohranitev rednih letov v tujino. Pobuda naj bi tudi dodatno okrepila zaščito pravic in interesov potnikov, ki so se v zadnjih letih pogosto soočali z odpovedmi, spremembami flot in zmanjšanjem števila letov na ključnih mednarodnih poteh.
“Wet leasing” pomeni najem letala s posadko, tehničnim vzdrževanjem in zavarovanjem, medtem ko odgovornost za komercialno izvajanje ostane na strani najemnika. Tak model omogoča hitro povečanje kapacitet brez večletnih vlaganj ali usposabljanja nove posadke, kar je posebej uporabno v primeru trenutno omejenega dostopa do zahodnih proizvajalcev in lizinških hiš.
Za rusko letalstvo ta praksa ob oteženem uvozu rezervnih delov, nezmožnosti obnavljanja flot z zahodnimi letali in upočasnjeni domači proizvodnji postaja še pomembnejša. V teh razmerah predstavlja “wet leasing” eno redkih dostopnih rešitev, ki omogoča kontinuiteto mednarodnega prometa in ohranjanje tržnega deleža v primerjavi z regionalnimi prevozniki.
Nacionalni prevoznik Aeroflot je že izkoristil prejšnje zakonske spremembe, ki so omogočale domači “wet leasing”, in sklenil pogodbo z ruskim podjetjem iFly za uporabo širokotrupnih letal Airbus A330.
S tem je bilo zagotovljenih nekaj kapacitet za lete na daljše destinacije, zlasti v Azijo in na Bližnji vzhod. Glede na najnovejše zakonske spremembe je Aeroflot napovedal, da bo preučil tudi možnosti sodelovanja s tujimi partnerji, odvisno od razpoložljivosti flot in političnega okvira.
V praksi to pomeni, da bi ruska podjetja lahko začela pogajanja z operaterji iz držav, ki niso uvedle sankcij proti Rusiji, in imajo na voljo kapacitete ter regulativno svobodo za sodelovanje v tovrstnih dogovorih. Aeroflot bi lahko postal vzorčni model za druge ruske prevoznike, ki prav tako iščejo načine za stabilizacijo svojih mednarodnih operacij.
Odločitev o širitvi možnosti “wet leasinga” na mednarodno raven se razlaga tudi kot del širše ruske strategije za vzpostavitev struktur, vzporednih obstoječemu svetovnemu letalskemu sistemu, ki je bil doslej pod močnim vplivom zahodnih lizinških hiš, bank in regulatornih teles. S tem se dejansko omogoča oblikovanje alternativnega lizinškega trga, ki bi lahko postal pomemben za države, ki želijo ostati zunaj geopolitičnih delitev.
Preberite več:
Čeprav zakon domačim letalskim podjetjem prinaša zelo potrebno prilagodljivost, ostaja vprašanje dolgoročne vzdržnosti tega modela, zlasti glede tehnične odvisnosti od tujih tehnologij in morebitnih sprememb v mednarodnem okolju, ki bi lahko vplivale na razpoložljivost tujih letal, odprto.
Kljub temu se ukrep na kratki rok zdi racionalna poteza za stabilizacijo sektorja in ohranjanje minimalnih pogojev za konkurenčno poslovanje na mednarodnih linijah.
