Samo 7 odstotkov nemških podjetij namerava vlagati v Slovenijo, pred dvema letoma je bila prva izbira v regiji

Še leta 2024 so jo nemška podjetja v anketi Nemško-slovenske gospodarske zbornice (AHK) uvrstila na prvo mesto med naložbenimi destinacijami v srednji in vzhodni Evropi. Letos namerava vanjo vlagati le 7 odstotkov od 115 anketiranih družb, kar jo skupaj s Srbijo potisne na zadnje mesto v prvi deseterici. Podatki izhajajo iz študije German-CEE Business Outlook 2026, ki sta jo pripravila KPMG in Odbor za vzhodnoevropske gospodarske odnose (Ost-Ausschuss der Deutschen Wirtschaft) med novembrom 2025 in januarjem 2026.

Slovenija ne zaostaja zato, ker bi jo nemška podjetja spregledala. V državi že posluje 36 odstotkov vseh anketiranih družb, a med tistimi, ki načrtujejo naložbe v regiji, jo izbere manj kot desetina. Poljska s 56 odstotki naložbenih namenov utrjuje položaj osrednjega gospodarskega partnerja Nemčije v regiji, Slovenija pa nazaduje tretje leto zapored. Že v anketi AHK za leto 2025 med 108 podjetji je padla s prvega na deveto mesto, anketiranci pa so kot glavne ovire navedli visoko davčno obremenitev, drage delovne stroške in pomanjkanje kadrov.

Težišče nemških naložb se očitno seli proti severu in vzhodu regije. Za Poljsko se je uvrstila Ukrajina s 43 odstotki kljub vojni z Rusijo, Romunija in Češka si s 35 odstotki delita tretje mesto, Madžarska in Bolgarija dosegata 19, Hrvaška 15 odstotkov. Češka je pridobila 12 odstotnih točk v enem letu, Poljska 11, Ukrajina osem. Srbija je padla s 25 na 7 odstotkov, Madžarska je izgubila 16 točk.

Nemčija je kljub temu za Slovenijo eden ključnih partnerjev. Po podatkih izvoznega okna je blagovna menjava med državama leta 2024 dosegla 14,7 milijarde evrov. V državi deluje približno 750 podjetij v nemški lasti z okoli 50.000 zaposlenimi, sama avtomobilska industrija pa je leta 2024 v Nemčijo izvozila za 1,52 milijarde evrov.

Srednja in vzhodna Evropa za nemška podjetja ni več le nizkocenovna proizvodna baza. Kar 63 odstotkov anketirancev pričakuje, da bo regija v naslednjih petih letih prispevala večji delež k njihovim prihodkom, 61 odstotkov načrtuje zaposlovanje novih delavcev. Privlačen lokalni trg je najpomembnejša prednost za 53 odstotkov vprašanih, konkurenčni stroški dela pa za 38 odstotkov. Študija ob tem navaja napovedano 2,9-odstotno rast BDP v letu 2026 po oceni Mednarodnega denarnega sklada — regija je najhitreje rastoče gospodarsko območje v Evropi. Obseg nemških neposrednih in posrednih naložb je leta 2023 dosegel 148,1 milijarde evrov, skupna trgovina pa je po podatkih Destatis leta 2025 presegla 529 milijard evrov — več kot z ZDA in Kitajsko skupaj.

Vsaka četrta nemška družba razmišlja o selitvi proizvodnje v regijo. Med najpomembnejšimi prihodnjimi panogami anketiranci navajajo obnovljive vire energije (45 odstotkov), e-mobilnost (40) in predelavo surovin (36). Politična in varnostna tveganja ovirajo 60 odstotkov podjetij, zaznava korupcije pa se je v enem letu okrepila za devet odstotnih točk na 47 odstotkov. Pritisk povečujejo tudi kitajska podjetja, ki po uvedbi ameriških carin pospešeno vlagajo v regijo: to navaja 16 odstotkov anketiranih.

Tretjina podjetij (32 odstotkov) v naslednjih petih letih načrtuje naložbe nad pet milijonov evrov, storitve vodijo z 31 odstotki, širitev proizvodnih zmogljivosti sledi z 29. Slovenija ta kapital prepušča drugim.