Slovenija je novembra 2025 zabeležila blago rast delovno aktivnega prebivalstva, kažejo najnovejši podatki Statističnega urada. Število oseb, vključenih v delovno aktivno populacijo, se je glede na oktober zvišalo, predvsem zaradi rasti zaposlenosti, medtem ko se je v primerjavi z novembrom 2024 delovna aktivnost neznatno zmanjšala.
Novembra je bilo v Sloveniji približno 944.900 delovno aktivnih oseb. To so ljudje, ki so bodisi zaposleni bodisi samozaposleni in so delovno aktivni pri iskanju zaposlitve ali opravljanju dela. V primerjavi z oktobrom se je ta številka povečala za približno 700 oseb oziroma okoli 0,1 odstotka.
Rast je bila skoraj v celoti posledica rasti zaposlenih, medtem ko je bilo število samozaposlenih praktično nespremenjeno. Zaposlenih je bilo okoli 839.773, 0,1–0,6 odstotka več kot mesec prej, medtem ko je bilo samozaposlenih okoli 105.109, kar je rekordno število odkar statistika beleži te podatke.
Pri rasti zaposlenih je bila rast izrazitejša med ženskami. Število delovno aktivnih žensk se je povečalo za približno 500, medtem ko se je število moških zvišalo za okoli 200 oseb. To kaže na nekoliko bolj dinamičen odziv žensk na trgu dela v tem obdobju.
Medletni trendi kažejo rahlo zmanjšanje
Čeprav je opazna mesečna rast, podatki kažejo, da se je v primerjavi z novembrom 2024 skupno število delovno aktivnih zmanjšalo za okoli 0,4 odstotka. Gre za kombinacijo padcev v številu zaposlenih (približno 0,6 odstotka manj) in rahle rasti števila samozaposlenih (približno 1,3 odstotka več). Med delovno aktivnimi moškimi in ženskami je bil upad pri moških za 0,5 odstotka, pri ženskah pa za 0,2 odstotka.
Kljub pozitivnim mesečnim premikom celoten trg dela v Sloveniji ostaja pod vplivom širših demografskih in ekonomskih izzivov, ki se delno kažejo v stagnaciji oziroma rahlem upadu delovne aktivnosti na letni ravni.
Razlike med panogami
Podatki nudijo tudi zanimiv vpogled v gibanja znotraj različnih gospodarskih sektorjev. Na mesečni ravni je največjo rast zaposlenosti novembra zabeležila predelovalna dejavnost, kjer je število delovno aktivnih naraslo za približno 1.200 oseb ali za okoli 0,6 odstotka. To nakazuje na določene pozitivne premike v industrijskih panogah, čeprav ti medletno ostajajo pod pritiskom.
Drugo področje z izrazito mesečno rastjo je zdravstvo in socialno varstvo, kjer se je število delovno aktivnih povečalo za okoli 500 oseb oziroma prav tako za 0,6 odstotka.
Nasprotno so novembra največji mesečni upadi zaznali strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, kjer se je število delovno aktivnih zmanjšalo za okoli 1.100 oseb oziroma 1,7 odstotka. Rahlo upadla je tudi delovna aktivnost v gostinstvu, za nekaj več kot 200 oseb oziroma 0,6 odstotka.
Če pogledamo medletne spremembe po dejavnostih, so se največje rasti delovno aktivnih pojavile prav v zdravstvu in socialnem varstvu (+3,4 odstotka) ter v izobraževanju (+1,4 odstotka). Na drugi strani pa je bilo največje zmanjšanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih (-1,8 odstotka) ter v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (-0,9 odstotka) v primerjavi z lanskim novembrom.
Kljub novembrski rasti delovne aktivnosti ostajajo temelji trga dela razmeroma krhki. Letne spremembe namigujejo na stagnacijo oziroma rahlo znižanje delovne aktivnosti. Samozaposlena populacija še naprej raste na letni ravni, kar lahko pomeni, da delovno aktivni prebivalci iščejo alternative redni zaposlitvi, bodisi zaradi nepopolne ponudbe delovnih mest bodisi zaradi potrebe po fleksibilnih oblikah dela.
