Švicarski farmacevtski velikan Sandoz, pod okrilje katerega sodi tudi Lek, je lani vknjižil 914 milijonov dolarjev (okoli 775 milijonov evrov) čistega dobička in 11,1 milijarde dolarjev (9,4 milijarde evrov) čistih prihodkov od prodaje, potem ko so ti leto prej nanesli 10,4 milijarde dolarjev, je včeraj objavil gigant.
Leto prej je Sandoz vknjižil vsega en milijon dolarjev čistega dobička, razlika pa izvira skoraj v celoti iz podobnih bioloških zdravil, katerih prodaja je zrasla za 15 odstotkov na 3,29 milijarde dolarjev. Ta segment zdaj predstavlja 30 odstotkov skupnih prihodkov, pred letom dni še 28. Generična zdravila so s 7,79 milijarde dolarjev ostala temelj poslovanja, a so rasla počasneje.
Jedrni EBITDA je dosegel 2,41 milijarde dolarjev, kar pomeni 16-odstotno rast in izboljšanje marže za 160 bazičnih točk na 21,7 odstotka. Prosti denarni tok se je povečal za 39 odstotkov na 1,55 milijarde dolarjev, prilagojeni dobiček na delnico pa je znašal 3,64 dolarja, 34 odstotkov več kot leto prej. Uprava je ob tem predlagala tretjinsko zvišanje dividende na 0,80 švicarskega franka na delnico.
Delnica Sandoza na züriškem SIX je po objavi rezultatov v enem dnevu poskočila za skoraj 25 odstotkov in se približala rekordni vrednosti 71,42 švicarskega franka. V zadnjem letu je pridobila več kot 60 odstotkov.
Prodajo podobnih bioloških zdravil so poganjala lansiranja na ameriškem trgu, predvsem denosumab (Wyost in Jubbonti), s katerim Sandoz kot prvi konkurira Amgenovemu zdravilu Prolia in Xgeva, ter ustekinumab (Pyzchiva), ki tekmuje s Stelarom Johnson & Johnsona. Na evropskem trgu je Pyzchiva do tretjega četrtletja zajela 34-odstotni tržni delež. “Naši močni rezultati v letu 2025 odražajo odličen napredek,” je dejal prvi mož Sandoza Richard Saynor, ki za prihajajoče desetletje napoveduje “zlato dobo” za podobna biološka zdravila. V razvoju jih ima 27, ciljajo pa na originatorje s skupno prodajo 320 milijard dolarjev.
Za leto 2026 farmacevt napoveduje srednje do visoko enomestno rast čistih prihodkov ob stalnih menjalnih tečajih in nadaljnje izboljšanje jedrne EBITDA marže za približno 100 bazičnih točk. Do leta 2028 cilja na jedrno EBITDA maržo med 24 in 26 odstotki.
Rezultati imajo neposreden odmev tudi v Sloveniji. Lek, najstarejša slovenska farmacevtska družba in hčerinska družba Sandoza, je jedro naložbenega cikla, vrednega več kot milijardo evrov do leta 2029. Sandoz s tem ostaja največji neposredni tuji investitor v državi. Julija lani so na Brniku položili temeljni kamen za 400 milijonov evrov vreden proizvodni center za sterilne injektabilne izdelke, ki naj bi zaživel leta 2028 in do 2029 zaposloval 267 ljudi. “Naložba na Brniku povezuje celoto zagotavljanja podobnih bioloških zdravil iz Slovenije za bolnike v Sloveniji, Evropi in po celem svetu,” je ob tem dejal Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija, kot poroča 24ur.com. Poleg brniškega centra sta v teku še naložba v visokotehnološki proizvodni center v Lendavi, vreden 400 milijonov evrov, in razvojni center v Ljubljani, vreden 90 milijonov evrov. Skupaj bodo ti projekti prinesli približno 800 novih delovnih mest v biofarmacevtiki.
Ob rezultatih pa je Sandoz opozoril, da cenovna erozija pri generičnih zdravilih ni pojenjala, čeprav poteka na nižji ravni kot v preteklosti. V drugi polovici lanskega leta so se skrčile medpodjetniške prodaje penicilina, kapitalski izdatki pa bodo v letu 2026 dosegli vrh pri 1,1 milijarde dolarjev, ko bodo naložbe v slovenski center v zaključni fazi.
