Tri največje španske banke imajo skupaj skoraj 3,9 milijarde evrov v državnih obveznicah držav Bližnjega vzhoda. Po podatkih Evropskega bančnega organa (EBA) s konca junija lani je ta znesek za 67 odstotkov višji kot pol leta prej, a vseeno predstavlja le 1,3 odstotka skupnega portfelja obveznic vseh treh institucij. Večinoma so to strukturne pozicije v papirjih, ki se vodijo po odplačni vrednosti.
Naložbe so po napadu ZDA in Izraela na Iran ter dejanskem zaprtju Hormuške ožine dobile novo pozornost. Vojna je na finančnih trgih sprožila vprašanje, kako izpostavljene so evropske banke do območja, ki je strateško ključno za globalne tokove energije. Analitiki ocenjujejo, da je izpostavljenost španske trojice glede na skupno bilanco skromna, a banke natančno sledijo vsaki novosti s Perzijskega zaliva.
Geopolitična napetost je potisnila donosnosti navzgor. Španska desetletna državna obveznica je v zadnjih dneh presegla 3,2 odstotka, rast donosnosti pa se širi vzdolž celotne krivulje; vsi roki nad dvema letoma so presegli povprečno obrestno mero španskega zakladništva pri 2,37 odstotka. Najostrejše premike beležijo krajši roki do petih let, ki so neposredno vezani na inflacijska pričakovanja in na možnost dviga obrestnih mer Evropske centralne banke v letu 2026.
Skupna izpostavljenost Santanderja, BBVA in CaixaBanka do dolga Bližnjega vzhoda sistemsko ne ogroža nobene od treh institucij. Toda banke ta trenutek preživljajo eno dobičkonosnejših obdobij zadnjega desetletja in vsako geopolitično nestabilnost v regiji spremljajo z večjo pozornostjo kot bi jo sicer.
