Savdski izvoz nafte padel za 39 odstotkov, štiri zalivske države ustavile 6,7 milijona sodčkov dnevno

foto: Saudi Aramco

Saudi Aramco je azijske kupce obvestil, da bodo aprilske pošiljke nafte manjše od naročenih količin, je v ponedeljek poročal Reuters. Največji svetovni izvoznik nafte dobave omejuje drugi mesec zaporedoma. Kupci bodo prejeli izključno lahko nafto Arab Light iz rdečemorskega pristanišča Yanbu, ne pa širšega nabora sort, ki jih Savdska Arabija običajno izvaža iz terminalov v Perzijskem zalivu. Po podatkih analitične družbe Kpler, ki jih navaja Reuters, je savdski izvoz nafte v marcu padel na 4,355 milijona sodčkov dnevno s februarskih 7,108 milijona, torej za skoraj 39 odstotkov v enem mesecu.

Aramco ni edini. Kot poroča Bloomberg, so Savdska Arabija, Irak, Združeni arabski emirati in Kuvajt skupaj zmanjšali proizvodnjo za približno 6,7 milijona sodčkov dnevno, to je okoli šest odstotkov globalne ponudbe nafte. Najhuje je prizadet Irak, katerega dnevna proizvodnja je po poročanju revije Fortune padla z okoli 4,3 milijona sodčkov pred konfliktom na 1,7 do 1,8 milijona, kar je padec za približno 60 odstotkov. Iraška skladišča so se hitro polnila, vlada pa je bila prisiljena v drastične reze. Kuvajtski KPC je proizvodnjo zmanjšal na naftnih poljih in v rafinerijah po tem, ko je Iran zagrozil varnemu prehodu ladij skozi Hormuško ožino, so sporočili iz družbe.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) v marčevskem poročilu o naftnem trgu ocenjuje, da gre za največjo motnju ponudbe v zgodovini globalnega naftnega trga. Surova nafta in naftni derivati, ki so pred vojno skozi Hormuško ožino tekli v obsegu okoli 20 milijonov sodčkov dnevno, so se zmanjšali na minimum, alternativne poti pa ne morejo nadomestiti izpada. IEA napoveduje, da bo globalna ponudba nafte v marcu padla za osem milijonov sodčkov dnevno. Izpad bodo delno ublažili proizvajalci zunaj skupine OPEC+, med njimi Kazahstan in Rusija.

Obseg motenj ponazarjajo podatki Gospodarske in socialne komisije ZN za zahodno Azijo (ESCWA). Število ladij, ki dnevno priplujejo v zalivska pristanišča, je s predvojnih 95 do 137 padlo na približno pet, padec za več kot 96 odstotkov. Vrednost prekinjenega trgovanja ESCWA ocenjuje na okoli 2,4 milijarde dolarjev dnevno. V prvih dveh tednih vojne so regionalne gospodarske izgube po preliminarnih ocenah dosegle 63 milijard dolarjev; če bo konflikt trajal mesec dni, bi se lahko povzpele do 150 milijard oziroma 3,7 odstotka regionalnega BDP.

Savdska Arabija poskuša del izvoza preusmeriti prek Rdečega morja. Pošiljke iz zahodnih terminalov so v marcu dosegle rekordno raven približno 2,3 milijona sodčkov dnevno, poroča Bloomberg na podlagi ladijskih podatkov. To je sicer 50 odstotkov več od katerega koli meseca po koncu leta 2016, a daleč pod šestimi milijoni sodčkov dnevno, ki jih je kraljevina v zadnjih mesecih izvažala prek Perzijskega zaliva. Kitajska Sinopec, največja rafinerija v Aziji, naj bi samo v marcu iz Yanbuja prevzela približno 24 milijonov sodčkov savdske nafte. A tudi ta pot ni povsem varna; prejšnji teden je incident z brezpilotnim letalnikom v bližini Aramcove rafinerije SAMREF za kratek čas prekinil natovarjanje.

Izvršni direktor Saudi Aramca Amin Nasser je na predstavitvi poslovnih rezultatov ocenil, da gre za najhujšo krizo, s katero sta se naftna in plinska industrija v regiji kadarkoli soočili. Opozoril je, da so globalne zaloge nafte že na najnižji ravni v zadnjih petih letih in da se bodo ob sedanjih motnjah zmanjševale še hitreje. “Globalna presežna zmogljivost je večinoma skoncentrirana v tej regiji, zato je nujno, da se pošiljke skozi Hormuško ožino čim prej obnovijo,” je dejal Nasser.

Cena nafte Brent je v ponedeljek presegla 110 dolarjev za sodček, severnoameriška WTI pa se je gibala okoli 98 dolarjev. Po oceni JP Morganove analitičarke za globalne surovine Natashe Kaneve, ki jo navaja CNBC, bi se tržišče, če bo Hormuška ožina ostala zaprta dlje kot tri tedne, soočilo z izpadom proizvodnje, ki bi presegel štiri milijone sodčkov dnevno.

En odgovor

  1. Pomanjkanje nafte v prihodnosti je, kljub nacionalnim zalogam, realna grožnja, še višje cene goriv in plina pa neizbežna posledica.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji