SBITOP izgubil skoraj 6 odstotkov, dvodnevni padec presegel 8 odstotkov

Iranska kriza je v torek odnesla vse preostale dobičke letošnjega borznega rekorda. Indeks SBITOP je zaključil pri 2.721,40 točke, kar pomeni 5,95-odstotni padec v enem samem trgovalnem dnevu. Skupaj s ponedeljkovim padcem je glavni slovenski borzni indeks v dveh dneh izgubil 8,6 odstotka vrednosti in se vrnil na raven iz začetka leta.

Prodajni pritisk se je v primerjavi s ponedeljkom še okrepil. Promet z delnicami je narasel na 6,83 milijona evrov, kar je 40 odstotkov več kot dan prej, ko je dosegel 4,85 milijona. Med trgovanjem je indeks zdrsnil celo pod 2.710 točk, na dnevno dno pri 2.702,10, preden se je ob koncu dneva malenkost popravil. Od rekordnih 3.014,02 točke, kolikor je SBITOP dosegel sredi februarja, ko je prvič prebil mejo 3.000, zdaj loči več kot 290 točk oziroma skoraj 10 odstotkov.

Krka je beležila največji absolutni promet, 2,38 milijona evrov, delnica pa je zdrsnila za 6,9 odstotka na 216 evrov. Telekom Slovenije je med prvokotiranimi delnicami izgubil največ, 6,71 odstotka, in zaključil pri 64 evrih. Luka Koper, katere pristaniško poslovanje je neposredno izpostavljeno motnjam v mednarodni plovbi, je padla za 6,59 odstotka na 85 evrov. V dveh dneh je pristaniška družba izgubila več kot 11 odstotkov tržne vrednosti.

Delnica NLB je ob prometu 1,76 milijona evrov zdrsnila za 4,67 odstotka na 204 evrov, Petrol pa je izgubil 6,18 odstotka in prvič po več tednih zaključil pod 52 evri. Pozavarovalnica Sava je padla za 5,03 odstotka, Triglav za 3,85 odstotka, Cinkarna Celje za 5,67 odstotka. Dan je v zelenem končal le Unior, s 4-odstotno rastjo ob zanemarljivem prometu 3.974 evrov.

Kako globoko je segla razprodaja, pokaže promet z borznim skladom InterCapital SLOtop (ICSLO), ki sledi slovenskim blue chipom. Njegov torkov promet je znašal 804.611 evrov, kar je 18-krat več kot dan prej, ko je promet komaj presegel 44 tisočakov. Vlagatelji so ETF uporabili kot najhitrejšo pot za zmanjšanje izpostavljenosti slovenskemu trgu.

Na trgu obveznic se je promet prav tako občutno povečal, na 420.709 evrov, kar je skoraj štirikrat več kot ponedeljkovih 110.228 evrov. Med aktivneje trgovanimi so bile državne obveznice RS82, RS74 in RS94.

Ljubljana ni bila sama. Panevropski indeks Stoxx 600 je v torek izgubil 3,2 odstotka, po ponedeljkovem padcu za 1,6 odstotka. Po navedbah Bloomberga je šlo za največji dvodnevni zdrs od aprila. Nemški DAX je zdrsnil za 3,7 odstotka na 23.725 točk, finančne delnice po Evropi so izgubile več kot 4 odstotke. Jak padec je zapisal tudi japonski Nikkei, ki je izgubil 3,06 odstotka.

Iranske Revolucionarne garde so v ponedeljek uradno sporočile, da je Hormuška ožina zaprta. Zagrozile so, da bodo zažgale vsako ladjo, ki bo poskušala prepluti to pot. Skozi ožino dnevno potuje približno petina svetovne nafte. Nafta brent je v torek med dnevom presegla 83 dolarjev za sodček, preden je popustila na okoli 80 dolarjev, potem, ko je predsednik Trump napovedal, da bo Washington zagotovil zavarovanje za tankerje, ameriška mornarica pa začela spremljati plovila skozi ožino. Daan Struyven, vodja raziskav o nafti pri Goldman Sachs, je v podcastu Goldman Sachs Exchanges ocenil, da trenutna cena okrog 78 dolarjev odraža pričakovanje trga, da bo pretok skozi ožino moten približno štiri tedne. Po poročanju Fortune Goldman ocenjuje, da bi bila brez motenj v dobavi pravična vrednost brenta okrog 65 dolarjev za sodček, kar pomeni, da je v trenutno ceno vgrajena premija za tveganje v višini 18 dolarjev.

Razlika med ponedeljkom in torkom je zgovorna. V ponedeljek so vlagatelji še upali, da bo konflikt kratkotrajen, v torek pa je postalo jasno, da Iran s ciljnimi napadi na tankerje in zaporo ožine povzroča dalj časa trajajočo motnjo, ki neposredno zadeva globalno energetsko oskrbo.

Danes bo na Ljubljansko borzo uradno uvrščena delnica Vzajemne zdravstvene zavarovalnice z oznako VZZR. Gre za 73,5 milijona delnic z nominalno vrednostjo enega evra, ki si jih lasti več kot 444 tisoč delničarjev. Vzajemna bo s tem postala družba z največjim številom delničarjev na Ljubljanski borzi. Kakšen bo prvi dan trgovanja v razmerah, ko so trgi pod pritiskom geopolitične negotovosti, je težko napovedati, a na drugih evropskih borzah prvi dnevi kotacije praviloma privabijo precejšen promet ne glede na širše tržno razpoloženje.

Do petka bodo vlagatelji z enim očesom spremljali Hormuško ožino in morebitne diplomatske premike med Washingtonom in Teheranom, z drugim pa petkovo zaključno ceno, ki bo pokazala, koliko tveganja so pripravljeni obdržati pred vikendom.