SBITOP po iranski krizi za 4,66 odstotka pod ravnjo 27. februarja, Krka med nihaji odkupila delnice za milijon evrov

V petek je SBITOP poskočil za 0,45 odstotka na 2.850,20 točke in zaprl drugi vojni teden z 2,28-odstotno rastjo, čeprav je Dow Jones Industrial Average dan prej v New Yorku zdrsnil za 600 točk. Po deset sejah od začetka iranske krize 27. februarja stoji ljubljanski indeks 139 točk nižje kot takrat, ko je vojna izbruhnila.

Petkova seja je zabeležila 2,32 milijona evrov prometa. Krka je bila z 1,27 milijona evrov najprometnejša delnica, njen delež v celotnem delniškem prometu prve kotacije je znašal 55 odstotkov, tečaj pa je ostal pri 230 evrih. Cinkarna Celje je poskočila za 1,39 odstotka, Pozavarovalnica Sava za 1,15 odstotka, Luka Koper za 0,56 odstotka, NLB za 0,47 odstotka. Telekom Slovenije je bil edini v rdečem med delnicami prvega segmenta, s padcem 0,30 odstotka na 65,40 evra. V standardni kotaciji je Salus poskočil za 4,84 odstotka na 65 evrov, Vzajemna pa je po vzponu v sredo na 3,80 evra zdrsnila za 4,59 odstotka na 2,70 evra.

Petkova rast postane berljiva šele ob četrtkovem ozadju. Ko je 12. marca iz Teherana prišel ultimat novega iranskega vrhovnega vodja Mojtabe Hamonejija, s katerim je zavrnil premirje G7 in Hormuško ožino razglasil za zaperto za zahodni komercialni promet, je SBITOP zdrsnil za 0,99 odstotka na 2.837,36 točke. Zavarovalnica Triglav je izgubila 3,51 odstotka, Telekom 2,09 odstotka, NLB 1,84 odstotka, Cinkarna Celje 1,37 odstotka. Petrol je ostal nespremenjen. Vzajemna je tisti četrtek izgubila 25,53 odstotka in zaprla pri 2,83 evra.

Ljubljanska borza je 13. marca ob 13. uri zaustavila trgovanje z delnicami KS Finančne naložbe (KSFG) do preklica. Razlog je nezmožnost poravnave poslov in prenos delnic na večinskega delničarja. Delnica je bila nazadnje dejansko trgovana 21. januarja in je skozi vseh deset vojnih sej ostajala brez poslov v avkcijskem režimu. Borza je isti dan objavila letno revizijo kriterijev likvidnosti, ki stopi v veljavo 1. aprila 2026, minimalni znesek posla s svežnjem pa ostaja pri 300.000 evrih. Od ponedeljka 16. marca je nova članica borze Fima-vrijednosnice iz Varaždina.

Skupna škoda za deset vojnih sej meri 4,66 odstotka oziroma 139 točk. Za trg, ki je v tistih dveh tednih preživel nafto nad 110 dolarji, zaprtje Hormusa in četrtkov udarec geopolitične negotovosti, je to zmerena številka. Večina škode je bila zbita v prvih 48 urah. SBITOP je 2. in 3. marca skupaj izgubil 9 odstotkov, sama ta dva dni pa sta prinesla 11,68 milijona evrov prometa, kar je 42 odstotkov vsega prometa prvega vojnega tedna. Na vrhuncu 4. marca je promet dosegel 7,74 milijona evrov, 2,7-kratnik predkriznega povprečja, in tisti torek je bil obenem dan prvega odboja, ko je SBITOP pridobil 4,28 odstotka.

V drugem vojnem tednu se je povprečni dnevni promet skrčil na 2,38 milijona evrov, kar je tik ob ravni tistega zadnjega predkriznega petka. Prodajalci so prodali, kar so hoteli prodati, špekulativne pozicije so bile likvidirane. SBITOP je tisti teden pridobil 2,28 odstotka in se od vojnega dna 3. marca oddaljil za 4,73 odstotka. Normalizacija prometa pove več od indeksnih točk, saj trg ne pričakuje novega vala prisilne prodaje.

Krka je med 9. in 12. marcem odkupila 4.194 lastnih delnic v skupni vrednosti 960.454 evrov po povprečnih tehtanih cenah med 225,25 in 231,00 evra. Po teh nakupih ima v lasti 2.482.246 lastnih delnic oziroma 7,569 odstotka vseh izdanih. Odkupni program teče od julija 2023, toda tečajni pas 228–233 evrov, znotraj katerega je novomeška farmacevtka kupovala med krizo, je najnižje, kar je Krka dosegla v celotnem vojnem obdobju. Novomeška direkcija je koristila nihajnost za nakupe, upravljavci pa ob tekočih tečajih očitno vidijo podjetje kot podcenjeno.

Vzajemna je v istem času preživljala povsem drugačen scenarij. Zavarovalnica je na borzo vstopila 4. marca po uvajalni ceni 8 evrov, na isti dan, ko je SBITOP beležil prvi vojni odboj, njene delnice pa so bile od začetka izrazito nestabilne. Na uvajalni dan se je tečaj gibal med 1 in 20 evri, do 6. marca je padel na 2,31 evra. Na vrhuncu 11. marca je VZZR skočila za 45,59 odstotka na 3,80 evra, pri skupnem prometu 140.677 evrov in le 326 posli pa je bil ta dan bolj špekulativen kakor vsebinski. Petkov zaključek pri 2,70 evra je 66 odstotkov pod uvajalno ceno. Vzajemna je prišla na borzo v najslabšem možnem času in njen primer kaže, da je bil del kriznega prometa narejen na račun vlagateljev, ki so iskali kratke priložnosti, ne dolgoročnih pozicij.

Ljubljanska borza ima v krizah tega tipa strukturno prednost pred večjimi trgi. Tuji špekulativni skladi, ki v stresnih tednih prodajajo Frankfurt ali Varšavo, v Ljubljano preprosto niso investirali v obsegu, ki bi ga razprodajali, baza vlagateljev pa je domača in dolgoročna. 139 točk primanjkljaja do predkrizne ravni se ne bo zbrisalo samo s tem, ko se geopolitični šoki umirijo. Petrol in Telekom Slovenije ne moreta biti ravnodušna do energetskih cen, Krka izvoz gradi na stroških, ki jih inflacija podraži. SBITOP bo težko prekoračil 2.900 točk, dokler iz Hormusa ne pride diplomatski premik, ki bi trg prepričal, da je energetski šok začasen.