SBITOP pri 2.719 točkah, najvišje po 18 letih

Indeks Ljubljanske borze je v sredo pridobil 0,37 odstotka in končal pri novi rekordni vrednosti 2.718,93 točke. Borzni posredniki so sklenili za 6,45 milijona evrov poslov, od tega je 2,82 milijona evrov odpadlo na posel v svežnju z delnicami NLB.

Osrednji indeks slovenskih prvorazrednih delnic nadaljuje niz rekordnih zaprtij, ki se je začel v prvem tednu letošnjega leta. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije so bile delnice NLB najbolj prometne, a se je njihov tečaj kljub temu znižal. Posel v svežnju, ki je obsegal skoraj polovico dnevnega prometa, nakazuje, da se na trgu menjajo večji paketi.

Od začetka leta je indeks pridobil že več kot šest odstotkov. V celotnem letu 2025 je SBITOP napredoval za 50 odstotkov in se uvrstil med najdonosnejše borzne indekse na svetu.

Februarski in marčevski rekordi iz leta 2007 so že padli. Domen Kregar iz borznoposredniške hiše Ilirika je za Bloomberg Adrio pojasnil, da podjetja v prvi kotaciji Ljubljanske borze poslujejo dobro in imajo stabilne bilance. Dodal je, da ne gre zanemariti vpliva prihajajočih individualnih naložbenih računov, ki bodo uvedeni marca. Ti naj bi pozitivno vplivali na likvidnost domačega trga, nekateri vlagatelji pa se očitno že vnaprej umeščajo v pričakovanju povečanega prometa.

Med posameznimi delnicami je v prvem tednu leta 2026 z največjo rastjo izstopala Sava Re, katere tečaj je poskočil za skoraj 16 odstotkov. Sledila ji je Luka Koper z devetodstotno rastjo. Analitik Lojze Kozole iz Ilirike je opozoril, da je treba tako izrazite dnevne skoke pri manj likvidnih delnicah vsaj deloma pripisati nizki likvidnosti. Razmeroma majhen obseg trgovanja lahko ob povečanem zanimanju hitro povzroči cenovne premike, ki ne odražajo nujno novih ključnih informacij.

Sestava indeksa SBITOP ostaja močno skoncentrirana. Farmacevt Krka ima v indeksu skoraj 30-odstotni delež, sledita trgovec z energenti Petrol z 20 odstotki in NLB z enakim deležem. Trojica skupaj sestavlja skoraj 70 odstotkov indeksa, kar pomeni, da tri družbe določajo gibanje celotnega trga.

Slovenski trg ostaja ugodno vrednoten, s povprečnim kazalnikom P/E pri desetih. Po oceni analitikov je trg še vedno podcenjen v primerjavi z razvitimi trgi, čeprav so vrednotenja v zadnjih letih precej zrasla. Za male vlagatelje ostaja privlačen tudi zaradi dividendne donosnosti, ki v povprečju znaša med štiri in pet odstotki letno.

Največja težava slovenskega trga ostaja nizka likvidnost. Prisotno je tudi politično tveganje, zlasti pri podjetjih z večjim državnim lastništvom.