Ljubljanska borza je leto 2025 zaključila z najboljšim rezultatom po globalni finančni krizi. Indeks SBITOP je pridobil 50,3 odstotka in leto končal pri 2.505,44 točke, je sporočila borza. Ameriški S&P 500 je v istem obdobju zrasel za 16 odstotkov.
Ob upoštevanju dividend je bila rast še višja. Indeks SBITOP TR je pridobil 57,6 odstotka in dosegel 3.771,96 točke. Najvišjo vrednost je SBITOP dosegel 22. oktobra pri 2.536,10 točke, najnižjo pa 6. januarja pri 1.672,52 točke.
Promet na borzi se je več kot podvojil v primerjavi z letom 2024. Celotni promet je znašal 834,6 milijona evrov, kar je 65,1 odstotka več kot leto prej. Brez svežnjev je promet dosegel 722,7 milijona evrov oziroma 55,5 odstotka več.
Krka je ostala najbolj iskana delnica. Z delnicami KRKG je bilo ustvarjenega 348,7 milijona evrov prometa, kar je 41,8 odstotka vsega borznega prometa. Sledila je NLB s 179,9 milijona evrov oziroma 21,5 odstotka, nato Zavarovalnica Triglav s 79,8 milijona evrov oziroma 9,6 odstotka.
Tržna kapitalizacija borznega trga je konec leta znašala 56 milijard evrov, kar je 11,4 odstotka več kot leto prej. Tržna kapitalizacija delnic je dosegla 17,6 milijarde evrov, kar predstavlja 47,9-odstotno rast.
Pomemben korak je bila marčevska izdaja druge serije ljudskih obveznic. Kljub nižjim obrestnim meram v primerjavi z letom 2024 je bil vpis uspešen, pri čemer je bilo odprtih 2.940 novih trgovalnih računov. Na Trg trajnostnega financiranja je bila uvrščena tudi prva evropska državna obveznica, vezana na izpolnjevanje trajnostnih ciljev.
Ob koncu leta je bilo v trgovanje vključenih 58 instrumentov, od tega 17 delnic, 26 obveznic, 10 zakladnih menic in pet ETF-ov. Na borzo je bil uvrščen tudi nov ETF ICGRO, ki omogoča izpostavljenost romunskim državnim obveznicam v evrih.
Na trgu SI ENTER je promet znašal 0,6 milijona evrov, kar je 35,8 odstotka manj kot leto prej. Vključenih je bilo 53 instrumentov. Borza je izvedla optimizacijo poravnave, ki je znižala transakcijske stroške, tako da noben od članov ne zaračunava več dodatnih pribitkov.
Borza je v začetku leta predstavila strategijo za obdobje 2025–2028, ki predvideva povečanje tržne kapitalizacije, razvoj novih produktov in krepitev mednarodne prepoznavnosti. Med novostmi je bilo sodelovanje s pokojninskimi skladi in pilotni program usposabljanja o finančnih instrumentih za mala in srednja podjetja v sodelovanju z agencijo SPIRIT Slovenija.
Sprejet je bil tudi Zakon o individualnih naložbenih računih, ki bo stopil v veljavo marca 2026. Zakon uvaja novo obliko dolgoročnega varčevanja za fizične osebe z nižjo ali ničelno obdavčitvijo doseženih donosov.
