SBITOP zdrsnil za 96 točk, Luka Koper izgubila več kot 5 odstotkov vrednosti

Ponedeljkov trgovalni dan na Ljubljanski borzi je prinesel najostrejši padec indeksa SBITOP v letošnji sezoni. Borzni indeks, ki je še pred dobrim tednom presegel zgodovinsko mejo 3.000 točk, je zdrsnil na 2.893,57 točke, kar pomeni 3,21-odstotni padec in izgubo skoraj sto indeksnih točk v enem samem dnevu. Po podatkih Ljubljanske borze je skupni promet z delnicami znašal 4,85 milijona evrov.

Razlog za prodajni pritisk ni bil domač. Čez vikend sta ZDA in Izrael izvedla obsežno vojaško operacijo proti Iranu, pri kateri je bil ubit tudi iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. Iran je odgovoril z raketnimi protinapadi, vlagatelji pa so odreagirali predvidljivo: prodajali delnice, kupovali zlato in se pripravljali na dražjo energijo.

Na Ljubljanski borzi ni niti ena delnica prve ali standardne kotacije zaključila v zelenem. Najhuje je odneslo Luko Koper, katere delnica je izgubila 5,21 odstotka in ponedeljek končala pri 91 evrih. Za pristaniško družbo, katere poslovanje je neposredno vezano na pomorski tovor, so motnje v Hormuški ožini pomenile dvojno grožnjo: tveganje za globalne oskrbovalne verige in višje zavarovalne premije za ladijski promet.

Med prvokotiranimi delnicami je Krka zabeležila 3,33-odstotni padec na 232 evrov, a je obenem ustvarila največji dnevni promet: 1,498 milijona evrov ob 6.403 sklenjenih delnicah. Sledila ji je NLB s prometom 1,325 milijona evrov in 2,73-odstotnim padcem na 214 evrov. Telekom Slovenije je zdrsnil za 3,38 odstotka na 68,60 evra, Petrol za 3,17 odstotka na 55 evrov, Zavarovalnica Triglav za 2,80 odstotka na 104 evre, Pozavarovalnica Sava pa za 2,72 odstotka na 89,50 evra. Najmanjši padec med prvokotiranimi je zabeležila Cinkarna Celje z 1,64-odstotnim upadom na 30 evrov.

V standardni kotaciji izstopa Salus, ki je kljub splošnemu razpoloženju ustvaril soliden promet 432.758 evrov in dan končal pri 65 evrih z 2,26-odstotnim padcem. Uniorjeva delnica je ostala nespremenjena pri 5 evrih, a z zanemarljivim prometom.

Na obvezniški strani je borza v ponedeljek objavila napoved zapadlosti kuponov za osem izdaj državnih obveznic. Med njimi izstopa 70. izdaja (RS70), ki bo 24. marca dokončno umaknjena iz trgovanja, saj ji 30. marca zapade glavnica. Kuponi preostalih sedmih izdaj (RS74, RS79, RS80, RS81, RS91, RS93 in RS96) bodo zapadli med 6. in 28. marcem, prvi trgovalni dnevi brez kupona pa se bodo začeli že v sredo, 4. marca, z obveznico RS80.

Evropske borze so se v ponedeljek odzvale po podobnem vzorcu, a z manjšo intenzivnostjo. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je frankfurtski DAX izgubil 2 odstotka, pariški CAC 40 je zdrsnil za 1,92 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 1,03 odstotka. Vseevropski Stoxx 600 je dan končal približno 1,7 odstotka nižje, pri čemer so edine zmagovalke dneva ostale naftne in plinske družbe. “Tečaji se znižujejo, a o paniki ne moremo govoriti,” je za dpa povedal analitik frankfurtske banke Consorsbank Jochen Stanzl in dodal, da vlagatelji pričakujejo, da konflikt ne bo trajal dolgo.

Čeprav je panika v Evropi prevladala ves dan, so ameriške borze do zaključka trgovanja obrnile smer. Indeks S&P 500, ki je dopoldne izgubljal več kot 1,2 odstotka, je pristal v rahlem plusu. Vlagatelji so izkoristili nižje cene za nakupe, predvsem pri tehnoloških velikanih, s čimer so ponovili vzorec iz preteklih geopolitičnih pretresov.

Za ljubljanski parket ponedeljkov padec pomeni, da je SBITOP v dobrem tednu izbrisal celotno pot od psihološke meje 3.000 točk, ki jo je prvič v svoji zgodovini presegel sredi februarja. Takrat je indeks med trgovanjem dosegel 3.014,02 točke, kar je bil absolutni rekord. Letošnja rast indeksa, ki se je še pred vikendom gibala okoli 17 odstotkov, se je v ponedeljek skrčila na približno 13 odstotkov.

Ta teden bo na Ljubljanski borzi prinesel še en odmeven dogodek. V sredo, 4. marca, se bodo v standardno kotacijo uvrstile delnice zavarovalnice Vzajemna z oznako VZZR. Družba s kar 444.753 delničarji, največja slovenska delniška družba po tem merilu, na borzo prihaja po dveletnem statusnem preoblikovanju. Ali bo prva cena delnice Vzajemne odsevala ponedeljkovo nemirno razpoloženje ali pa bo njena uvrstitev pritegnila dovolj svežega zanimanja, da vsaj delno ublaži geopolitični pritisk, bo jasno že v sredo.

Ljubljanska borza v marcu pripravlja tudi več dogodkov za širšo vlagateljsko javnost: 11. marca Trguj na borzi, 18. marca Gremo na borzo in 31. marca spletno oddajo Slovenske borzne družbe online. Za tisoče novih drobnih vlagateljev, ki jih na parket privabljajo individualni naložbeni računi in delnice Vzajemne, je ponedeljkov padec obenem opomnik, da se rekordni vzponi in ostri popravki na borzi izmenjujejo brez predhodnega opozorila.

Če se bo konflikt na Bližnjem vzhodu zaostril ali če bo pretok nafte skozi Hormuško ožino ostal moten daljše obdobje, bodo posledice čutila tudi slovenska podjetja, zlasti izvozniki in logistične družbe. Ponedeljkov odziv ameriških borz, ki so do zaključka trgovanja obrnile trend navzgor, sicer nakazuje, da trgi geopolitičnemu šoku zaenkrat ne pripisujejo trajnejšega značaja. A en podatek pove vse: mejo 3.000 točk je SBITOP osvojil v tednih, izgubil pa v urah.