Vodilne ameriške banke so v letu 2025 skupaj ustvarile skoraj 157 milijard dolarjev čistega dobička, šesterica največjih evropskih konkurentk pa ocenjenih 53 milijard evrov. Razlika med obema stranema Atlantika ni več zgolj številčna, temveč strukturna.
Samo JPMorgan Chase je z rekordnimi 57 milijardami dolarjev čistega dobička presegel skupni zaslužek vseh šestih evropskih bank, zajetih v to primerjavo. Jamie Dimon, ki banko vodi že dva desetletja, je leto zaključil s četrtim četrtletjem, ki ga je sicer obremenil prenos kreditnega portfelja Apple Card v vrednosti 2,2 milijarde dolarjev v posebne rezervacije, a je bil končni rezultat kljub temu najboljši v zgodovini družbe, kot poroča Bloomberg.
Bank of America je s 30,5 milijarde dolarjev zabeležila 13-odstotno rast. Wells Fargo je dosegel 21,3 milijarde. Goldman Sachs, ki je v zadnjem četrtletju absorbiral 2,3 milijarde dolarjev odpisa portfelja Apple Card, je izgubo v celoti pokril s sprostitvijo 2,5 milijarde rezervacij in leto končal pri 17,2 milijarde dolarjev, 20 odstotkov nad letom prej, kot navaja CNBC. Morgan Stanley je s 16,9 milijarde dolarjev zrasel za 26 odstotkov, predvsem na račun investicijskega bančništva in upravljanja premoženja. Citigroup je pri 14,3 milijarde dolarjev 13 odstotkov nad rezultatom iz leta 2024, čeprav ta številka že zajema stroške zapiranja ruskih operacij, kot poroča Financial Times.
| Čisti dobiček šestih največjih ameriških bank v letu 2025 | ||||
| Banka | 2025 (mrd USD) | 2024 (mrd USD) | Sprememba | Status |
| JPMorgan Chase | 57,0 | 54,0 | +5,6 % | potrjeno |
| Bank of America | 30,5 | 27,0 | +13,0 % | potrjeno |
| Wells Fargo | 21,3 | 19,7 | +8,1 % | potrjeno |
| Goldman Sachs | 17,2 | 14,3 | +20,3 % | potrjeno |
| Morgan Stanley | 16,9 | 13,4 | +26,1 % | potrjeno |
| Citigroup | 14,3 | 12,7 | +12,6 % | potrjeno |
| SKUPAJ | 157,2 | 141,1 | +11,4 % | |
| Vir: objave bank, Bloomberg, CNBC, Financial Times | ||||
| Lider.si | ||||
Kapitalski trgi so bankam v letu 2025 ponudili močno trgovanje z obveznicami in valutami, oživljeno aktivnost pri prevzemih in združitvah ter volatilnost, ki jo je sprožila carinska politika Trumpove administracije. Investicijsko bančništvo se je po dveh šibkejših letih vrnilo v polni moči. Kot je ocenil Zacks Research, je ravno ta volatilnost bankam odprla prostor za posredovanje in svetovanje strankam, ki so iskale zaščito pred negotovostjo.
Evropske banke so prav tako rasle, a v povsem drugačnih razsežnostih. Italijanska Intesa Sanpaolo je v začetku februarja objavila rekordnih 9,3 milijarde evrov čistega dobička, osem odstotkov več kot leto prej. Izvršni direktor Carlo Messina je za leto 2026 napovedal cilj deset milijard evrov in dal vedeti, da gre po njegovem prepričanju za strukturno preobrazbo banke, ne le za posledico ugodnega obrestnega okolja. UniCredit, ki ga Andrea Orcel preoblikuje v vse bolj agresivnega evropskega igralca, je za celotno leto 2025 ohranil napoved pri približno 10,5 milijarde evrov, uradna objava pa sledi 9. februarja. V devetih mesecih je banka že dosegla 8,7 milijarde.
BNP Paribas je 5. februarja objavil, da je skupina v letu 2025 ustvarila 12,2 milijarde evrov čistega dobička, 4,6 odstotka več kot leto prej, kot navaja Investing.com. Izvršni direktor Jean-Laurent Bonnafé je ob tem dejal, da banka vstopa v “najatraktivnejši cikel ustvarjanja vrednosti v več kot desetletju”, in napovedal zvišanje ciljev do leta 2028. Société Générale je dan pozneje poročala o rekordnih šestih milijardah evrov dobička, kar pomeni 43-odstotno rast glede na leto 2024, ko je banka še iskala izhod iz večletnega prestrukturiranja pod vodstvom novega izvršnega direktorja Slawomirja Krupe. Crédit Agricole SA je s 7,1 milijarde evrov čistega dobička ostal na ravni leta 2024, kot je na analitičnem srečanju 4. februarja pojasnil izvršni direktor Olivier Gavalda, ki je ob tem izpostavil, da je rezultat obremenjen z izrednim davkom v Franciji v višini 147 milijonov evrov. Britanska Barclays, ki bo rezultate predstavila 10. februarja, je v prvem polletju dosegla 5,2 milijarde funtov dobička pred obdavčitvijo, 24 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej, kot je poročal Investing.com.
| Čisti dobiček šestih največjih evropskih bank v letu 2025 | ||||
| Banka | 2025 (mrd EUR) | 2024 (mrd EUR) | Sprememba | Status |
| BNP Paribas | 12,2 | 11,7 | +4,6 % | potrjeno |
| UniCredit | ~10,5 | 9,3 | +12,9 % | napoved* |
| Intesa Sanpaolo | 9,3 | 8,7 | +6,9 % | potrjeno |
| Crédit Agricole SA | 7,1 | 7,1 | -0,3 % | potrjeno |
| Barclays | ~7,7** | 6,3 | +21,1 % | ocena |
| Société Générale | 6,0 | 4,2 | +42,9 % | potrjeno |
| SKUPAJ | ~52,8 | 47,3 | +11,6 % | |
| *Objava 9. 2. 2026. **Preračunano iz GBP po tečaju 1,19 EUR/GBP. Vir: objave bank, Bloomberg, Investing.com | ||||
| Lider.si | ||||
Šest ameriških bank zasluži v enem letu toliko, kolikor bi evropska šesterica potrebovala skoraj tri leta. Ameriški finančni trg deluje kot enotno, globoko in likvidno območje, kjer dolar služi kot svetovna rezervna valuta. Evropske banke delujejo v razdrobljeni regulativni ureditvi, ob tem pa jih zniževanje obrestnih mer ECB sili, da vse bolj stavijo na provizije, upravljanje premoženja in zavarovalniške storitve. Intesa Sanpaolo je tu zgovoren zgled, saj rekordno visoki prihodki iz provizij in zavarovalniških poslov v letu 2025 pričajo, da ta preusmeritev lahko deluje.
Leto 2026 se za bančni sektor odpira z mešanimi signali. JPMorgan je v zadnjem četrtletju opozoril, da se je aktivnost v investicijskem bančništvu proti koncu leta opazno pospešila. UniCredit in Intesa sta že postavila ambiciozne cilje. A geopolitične napetosti, negotovost glede carin in ohlajanje gospodarstev v nekaterih regijah ostajajo spremenljivke, ki jih noben bančni direktor na letnem poročanju ne izpusti brez omembe.













