Šest milijard evrov, 2,5 milijona gledalcev in soseščina, ki obeta veliko

Na stadionu San Siro v Milanu so v petek zvečer prižgali olimpijski ogenj. Tri milijarde televizijskih gledalcev so spremljale otvoritev XXV. zimskih olimpijskih iger, a za Slovenijo niso zanimivi le nastopi 37 športnikov. Italija je v Milano Cortina 2026 vložila okrog šest milijard evrov, od tega 3,5 milijarde iz javnih sredstev za infrastrukturo in približno dve milijardi zasebnega kapitala za izvedbo iger. Za Slovenijo, ki jo od Cortine d’Ampezzo loči manj kot štiri ure vožnje, pa te igre ponujajo priložnost, kakršne majhna sosednja država ne dobi pogosto.

Zadnjič, ko je Italija gostila zimske olimpijske igre, je bil svet povsem drugačen. Torino 2006 je industrijsko mesto avtomobilskega giganta Fiat preobrazil v eno najprivlačnejših turističnih destinacij v državi. Pred igrami je Torino privabil komaj milijon turistov letno, do leta 2010 pa se je ta številka povzpela na šest milijonov. Ekonomist Francesco Ramella z Univerze v Torinu pa opozarja, da je bila neto bilanca kljub turističnemu razcvetu negativna. Nekatera prizorišča, med njimi proga za bob v Cesana Pariol, so opustili že nekaj let po igrah.

Milano Cortina 2026 se je rodil z ambicijo, da bo drugačen. Organizatorji so obljubili vitke igre, razpršene po 22.000 kvadratnih kilometrih severne Italije, pri čemer je 90 odstotkov prizorišč obstoječih ali začasnih. Proračun pa je kmalu ušel izpod nadzora. Po ocenah agencije S&P Global Ratings so skupni stroški narasli na skoraj šest milijard evrov, direktor iger Andrea Varnier pa je ob začetku pred komisijo Mednarodnega olimpijskega komiteja priznal, da je bila pot zahtevnejša od pričakovane.

Med razlogi za prekoračitve so inflacija, višje cene energije po začetku ruske invazije na Ukrajino in spremembe projektov. Proga za bob v Cortini, vredna 150 milijonov evrov, ki so jo obnovili iz ruševin prizorišča iz leta 1956, je povzročala zamude zaradi okoljskih tožb, pomanjkanja delovne sile in celo plazov, ki so zasuli gradbišča. Dvorana za hokej na ledu Milano Santa Giulia je sprožila kritike zaradi zamud pri gradnji. Milanska tožilka Tiziana Siciliano pa je vladno uredbo, s katero je fundacija Milano Cortina 2026 dobila status zasebnega subjekta in se tako izmaknila preiskavam suma korupcije pri javnih naročilih, označila za dejanje brez primera.

Kljub prekoračitvam organizatorji stavijo na dolgoročne koristi. Po podatkih banke Banca Ifis naj bi igre Italiji prinesle 5,3 milijarde evrov skupnega ekonomskega učinka, mednarodni turistični tok v severno Italijo pa naj bi med igrami zrasel za do 160 odstotkov.

Del te potrošnje bo neizogibno pritekel čez mejo, in Slovenija je med državami, ki so se na to pripravile najbolj temeljito. Do Cortine d’Ampezzo je iz Ljubljane manj kot štiri ure z avtomobilom, do Milana pet. V dvajsetih letih, odkar je Italija nazadnje gostila zimske igre, se je Slovenija iz nišne destinacije preobrazila v rekordno turistično državo. Leta 2025 je zabeležila skoraj sedem milijonov prihodov, med največjimi viri gostov pa so prav sosednje države, na čelu z Italijo.

Slovenska vlada se olimpijskega momenta dobro zaveda. Za pripravo športnikov in izvedbo Hiše Slovenije v Cortini d’Ampezzo je namenila skupaj 1,9 milijona evrov, a znesek ni namenjen le podpori 37 slovenskim olimpijcem.

Hiša Slovenije, ki jo vodi Olimpijski komite Slovenije v sodelovanju z agencijama SPIRIT in STO, v baru Janbo v samem srcu Cortine deluje kot nekakšno začasno veleposlaništvo. Od 8. do 22. februarja bo prostor odprt od devetih zjutraj do polnoči, sto metrov od uradne navijaške cone in tik ob olimpijskem ognju. Ambasadorka projekta je Tina Maze, najuspešnejša slovenska športnica na zimskih olimpijskih igrah. Poleg kulinaričnih predstavitev, ki jih vodi chef Tomaž Kavčič, in športnega vzdušja se tam odvija tudi trdo ekonomsko delo.

Slovenska turistična organizacija bo v Cortini skupaj z italijanskimi turoperaterji organizirala delavnico Workshop Slovenia, namenjeno neposrednemu povezovanju slovenskih turističnih ponudnikov z italijanskim trgom. Zunaj Cortine bodo posebni promocijski dogodki za italijanske novinarje in turistične agente predstavili vodilne slovenske turistične regije. Agencija SPIRIT Slovenija pa organizira dvodnevno poslovno delegacijo, ki bo slovenskim podjetjem omogočila vzpostavljanje neposrednih stikov s potencialnimi partnerji.

Kot je poudarila Petra Bezjak Cirman, direktorica Vladnega urada za komuniciranje in vodja delovne skupine za projekt Hiše Slovenije, so pričakovanja konkretna: večja medijska izpostavljenost, okrepljene poslovne vezi, promocija turizma in trajnostnih praks ter utrditev podobe Slovenije kot inovativne, zelene in povezane države.

Na športnem parketu slovenska delegacija nosi nesorazmerno visoka pričakovanja. Zastavonošca sta brat in sestra Nika in Domen Prevc, oba vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala v smučarskih skokih, oba svetovna rekorderja in svetovna prvaka z nordijskega svetovnega prvenstva v Trondheimu 2025. Dvajsetletna Nika je v pretekli sezoni zmagala na 15 posamičnih tekmah svetovnega pokala. Njun starejši brat Peter, ki se je medtem upokojil, je eden od najuspešnejših slovenskih olimpijcev vseh časov s štirimi medalji.

Po sedmih medaljah na olimpijskih igrah v Pekingu 2022, od tega štirih v smučarskih skokih, so razlogi za optimizem utemeljeni. V Cortini so smučarski skoki na sporedu že od 7. februarja naprej, v Predazzu, ki je od slovenske meje oddaljen slabo uro in pol. Na tekmo slovenskega zastavonoše bo mogoče priti in se vrniti domov isti dan.

Zunaj tekmovalne arene se za Slovenijo igra dolgoročnejša tekma. Torinski primer kaže, da olimpijske igre sosednjim državam redko prinesejo neposreden finančni priliv. Turisti, ki pridejo na igre, potrošijo denar tam, kjer potekajo tekmovanja. Posredni učinki pa so lahko znatni: izboljšana infrastruktura v sosednji državi, ki koristi tudi tranzitnemu prometu, večja mednarodna prepoznavnost celotne alpske regije in učinek prelivanja, ko gostje igre kombinirajo s potovanjem v bližnje države.

Slovenija je natanko to načrtovala. Centralni turistični portal slovenia.info izrecno spodbuja obiskovalce olimpijskih iger, naj pot v Italijo povežejo z odkrivanjem Slovenije. Strategija “malce več, a občutno bolje”, s katero se država pozicionira kot butična, trajnostna destinacija, se dopolnjuje z olimpijsko priložnostjo.

Za Matjaža Hana, ministra za gospodarstvo, turizem in šport, je sporočilo jasno. Olimpijske igre so priložnost za krepitev mednarodnih vezi in celovito predstavitev države pod znamko I feel Slovenia, ki združuje šport, gospodarstvo, turizem, kulturo in diplomacijo.

Po petkovi slovesnosti na San Siru, ko so se pred tremi milijardami gledalcev zvrstile reprezentance 93 držav, ima Slovenija vse razloge, da te igre spremlja z več kot le športnim zanosom. Za majhno alpsko državo tik ob olimpijskih prizoriščih naslednjih šestnajst dni ne pomeni le boja za medalje, temveč tudi preizkus, ali je res pripravljena izkoristiti priložnost na pragu.