Šest tednov iranske krize na borzi je pokazalo, katere delnice so varne in katere ne

Indeks SBITOP je ob petkovem zaključku pri 2.892 točkah le 3,3 odstotka pod predvojno ravnjo. Na prvi pogled se zdi, kot da je najhujše mimo. A številke posameznih delnic dajejo drugačno sliko. Ista kriza je osem prvokotiranih razdelila na tiste, ki jih geopolitika komaj zazna, in tiste, ki ob prvem strelu tonejo.

Krka je od 27. februarja do 10. aprila izgubila največ 7,5 odstotka. Na najslabši dan, 23. marca, je tečaj padel na 222 evrov, v petek pa je ob 239,50 evra že 50 centov pod predvojno ceno. NLB je v istem obdobju nihala v razponu 38 evrov, Telekom Slovenije pa je na dnu izgubil skoraj 14 odstotkov. Novomeška farmacevtska skupina več kot 90 odstotkov prihodkov ustvari zunaj Slovenije in njena prodaja ni vezana niti na ceno nafte niti na stanje na Bližnjem vzhodu. Tečaj se je zato gibal v pasu, širokem le 17,50 evra, 7,3 odstotka predvojne vrednosti. Ko trgi padajo, vlagatelji po navadi iščejo ravno takšne papirje.

NLB je bila v teh šestih tednih najbolj nepredvidljiva delnica na parketu. Od predvojnih 212 evrov je tečaj zdrsnil na 190, se ob premirju povzpel na 214, dan pozneje spet padel pod 210, v petek pa ob najavi prevzemne ponudbe za Addiko Bank končal pri 228. Teh 38 evrov med dnom in vrhom je skoraj petina predvojne cene in več kot dvakrat toliko kot pri Krki. Od dna se je delnica podražila za 20 odstotkov, a velik del petkovega skoka je posledica Addiko zgodbe, ne samega premirja. NLB je najlikvidnejša slovenska delnica in zato prvi papir, ki ga vlagatelji ob paniki prodajo, ob optimizmu pa kupijo. Zato je obenem med zmagovalci in med tistimi, ki so med krizo izgubili največ.

Telekom Slovenije, Petrol in Pozavarovalnica Sava so tri delnice, ki ob petkovem zaključku še niso dosegle predvojne ravni. Telekom je na dnu 23. marca ob 56 evrih izgubil 13,8 odstotka, najgloblje med prvokotiranimi. Petrol je padel za 12,1 odstotka, Pozavarovalnica Sava za 11,9. Vse tri so danes manj kot odstotek pod predvojno ravnjo, a formalno črte niso prečkale. Petrol je med osmimi prvokotiranimi najbolj neposredno vezan na ceno energentov. Telekom je med krizo utrpel najostrejši padec, čeprav z iransko vojno nima neposredne povezave. Ob nizki likvidnosti že nekaj večjih prodajnih naročil tečaj premakne za več odstotkov.

Za šest od osmih prvokotiranih je bil 23. marec najslabši dan, ko je predsednik Trump komentiral pogajanja z Iranom, IRGC pa razglasila Hormuško ožino za zaprto. Cinkarna Celje je dno dosegla že 18. marca, Luka Koper 21. marca. Obe sta danes skupaj s Triglavom in NLB nad predvojno ravnjo. Iranska kriza je potrdila, da osem prvokotiranih delnic na Ljubljanski borzi niso eno in isto. Ob naslednji krizi bo farmacija verjetno spet trdnejša od bank, banke bodo spet nihale bolj, kot vse ostalo, najgloblje pa bodo padle delnice z nizko likvidnostjo in domačo izpostavljenostjo.