Svetovni finančni voditelji, ki so prejšnji teden v Washington prispeli v iskanju odgovorov na vprašanja, kaj bi lahko prineslo olajšanje zaradi večplastnih carinskih ukrepov predsednika Donalda Trumpa in kakšno škodo bi ti lahko povzročili svetovnemu gospodarstvu, so se vrnili domov z več vprašanji kot odgovori.
Mnogi udeleženci spomladanskih srečanj Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke so dobili vtis, da Trumpova administracija še vedno nima usklajenih zahtev do trgovinskih partnerjev, ki jih bodo prizadeli obsežni carinski ukrepi.
Med napornim tednom so številni finančni in trgovinski ministri poskušali sestankovati z ameriškim finančnim ministrom Scottom Bessentom in drugimi ključnimi uradniki Trumpove administracije – večinoma brez uspeha. Tisti, ki jim je uspelo, so večinoma prejeli sporočilo, naj bodo potrpežljivi – kljub prizadevanjem priti do rešitve znotraj 90-dnevne pavze, ki jo je Trump določil pred uvedbo najstrožjih carinskih stopenj.
V celem tednu ni bil dosežen noben dogovor, kljub trditvam Trumpove administracije, da je prejela 18 pisnih predlogov in izvedla vrsto pogajanj, navaja Reuters.
“Mi se ne pogajamo. Samo predstavljamo in razpravljamo o gospodarstvu,” je dejal poljski finančni minister Andrzej Domanski. Slednji je poudaril, “kako ta negotovost škoduje Evropi, ZDA, pravzaprav vsem.”
Opozorila, da bodo carine – 25 odstotkov na ves ameriški uvoz vozil, jekla in aluminija ter trenutno 10 odstotkov na večino drugega blaga – povzročile resno škodo ZDA in drugim velikim gospodarstvom, so ameriški uradniki večinoma prezrli.
“Vemo, da menijo, da ne bo tako slabo. Verjamejo, da gre za kratkotrajno bolečino za dolgoročni dobiček. Bojim se, da bomo utrpeli tako kratkoročno kot dolgoročno bolečino,” je dejal Domanski.
Najpomembnejša trgovinska pogajanja Trumpove administracije so se prejšnji teden odvijala z Japonsko in Južno Korejo, a so bili rezultati nedoločeni, čeprav je Bessent pogovore z obema državama opisal kot “produktivne”. O konkretnih ciljih glede japonskega jena ni bilo razprave, se pa pričakuje, da bodo valutne politike obeh držav tema prihodnjih pogovorov, saj ZDA valute, šibkejše od dolarja, vidijo kot netarifne ovire za ameriški izvoz.
IMF je ponudil nekoliko bolj optimističen pogled na gospodarske posledice najvišjih ameriških carin v zadnjem stoletju – znižal je napovedi rasti za večino držav v svojem Svetovnem gospodarskem obetu, ni pa napovedal recesij – niti za ZDA niti za izvozno odvisno Kitajsko, ki zdaj za številne izdelke plačuje ameriške carine v višini 145 odstotkov.
Nekateri finančni uradniki so za Reuters povedali, da so možnosti za recesijo višje od 37 odstotkov, kolikor jih predvideva IMF, pri tem pa sklicujejo na napovedi zasebnega sektorja.
Izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva je priznala, da se članice bojijo negotovosti v globalnem gospodarstvu, ki je že obremenjeno s pandemijo, inflacijo in vojnami, a je izrazila upanje, da bodo trgovinska pogajanja zmanjšala napetosti.
“Zavedamo se prizadevanj za reševanje trgovinskih sporov in zmanjšanje negotovosti. Negotovost je res slaba za poslovanje, zato je čim hitrejša odstranitev tega oblaka, ki visi nad nami, boljša za dobiček, rast in svetovno gospodarstvo,” je Georgieva izjavila za novinarje.
Porast dolžniških tveganj
Eric LeCompte, izvršni direktor mreže Jubilee USA Network, verske neprofitne organizacije, ki zagovarja odpis dolgov, je dejal, da so bile napovedi IMF očitno namenjene preprečevanju panike na trgih, čeprav so uradniki v zasebnih pogovorih izražali zaskrbljenost zaradi morebitnih novih dolžniških kriz.
“To je bil teden neukrepanja,” je dejal LeCompte in dodal, da so bile razprave o dolgu nedorečene in v senci razprav o carinah.
“Za številne države v razvoju, zlasti na globalnem jugu, obstaja resničen občutek obupa, ker financiranje razvoja ni v središču pozornosti. In kdo bo načel to razpravo?” je dejal Reza Baqir, nekdanji guverner pakistanske centralne banke, ki zdaj vodi svetovanje za državni dolg pri podjetju Alvarez & Marsal.
Glavni ekonomist Svetovne banke, Indermit Gill, je prav tako opozoril na naraščajočo raven dolga na trgih v razvoju in poudaril, da so carine močno upočasnile trgovino in tuje investicije, ključne za rast teh držav. Gill in drugi uradniki IMF in Svetovne banke so državam svetovali, naj znižajo lastne carine, da bi izboljšale obete za rast.
Politiki so z olajšanjem sprejeli izjavo Bessenta, da ZDA podpirajo IMF in Svetovno banko. Bessent je poudaril, da sta ti ustanovi “trajnega pomena”, a tudi kritiziral njuno “širitev misije” na področja, kot so podnebne spremembe, enakost spolov in pravičnost.
Namesto da bi se ZDA umaknile iz teh institucij, kot predlaga republikanski manifest Project 2025, je Bessent povedal, da želi ti ustanovi preusmeriti na njuni temeljni nalogi zagotavljanja gospodarske stabilnosti in razvoja, razširiti možnosti financiranja energetskih projektov Svetovne banke in ustaviti posojanje Kitajski.
Udeležence srečanj, pa tudi finančne trge, so Bessentove izjave na začetku tedna o tem, da so trimestne ameriške carine na kitajsko blago in obratno nevzdržne, spodbudile, saj kažejo na možnost dogovora o njihovi omilitvi.
A Kitajska je zanikala Trumpove trditve, da potekajo pogajanja o carinah, kar je še povečalo zmedo in le malo pomirilo delegacije.
Preberite več:
“Mislim, da je večina od tod odšla pripravljena na še slabše gospodarske razmere. Širša slika, je, ko jo pogledaš, zelo zaskrbljujoča,” je dejal Josh Lipsky, nekdanji svetovalec IMF, zdaj višji direktor Geoekonomskega centra Atlantic Councila.
Velik izziv za razvite države trenutno predstavlja tudi nedavna razprodaja ameriškega državnega dolga in drugega premoženja, nominiranega v dolarjih, kar kaže na erozijo zaupanja v ameriške gospodarske politike, je dejal Lipsky.
“Zaupanje v ameriško gospodarsko vodstvo je temeljni razlog, zakaj je dolar postal svetovna rezervna valuta,” je dodal. Čeprav je ameriško gospodarstvo preveliko, da bi lahko dolar prezrli, bodo trgovinski partnerji iskali alternative, če se to zaupanje ne bo obnovilo.
