IMD, Mednarodni inštitut za menedžment s sedežem v Lozani, je objavil šesti letni Indeks pametnih mest (Smart City Index, SCI). Seznam najvišje uvršča mesta z uravnoteženim razmerjem gospodarskih in tehnoloških aspektov na eni in “humanih dimenzij”, kot so kakovost življenja, okolje in inkluzivnost, na drugi strani.
Kar zadeva “pametna” mesta v tehnološkem pomenu besede, je seznam pripravil ProptechOS, več v nadaljevanju. Na tem seznamu je na prvem mestu kot najpametnejše mesto v Evropi uvrščen Pariz.
Šesto izdajo indeksa švicarskega inštituta so v veliki meri oblikovali odgovori na anketno vprašanje “Ali je najti bivališče z najemnino, enako ali nižjo 30 odstotkom povprečne mesečne plače, v vašem mestu težavno?”
Pereči izziv stanovanjske krize je Indeks izpostavil že v podnaslovu “The housing affordability challenge: A growing concern” ali grobo prevedeno “Izziv dostopnosti stanovanj: naraščajoča skrb”.
Stanovanjska kriza ne zadeva le gospodinjstev z nizkimi prihodki, pač pa čedalje bolj ovira tudi t.i. srednji razred. Skrb, da bo neenakost z gentrifikacijo širila vrzel med delavskim in premožnim razredom, je torej utemeljena, kar je izpostavljeno tudi v poročilu. Rast cen najemnin v času inflacije in pomanjkljive ponudbe dodatno spodbudi večje priseljevanje.
Prometna infrastruktura in premišljeno urbanistično načrtovanje je še en tak faktor, ki vpliva na dostopnost bivalnih enot. V poročilu so izpostavljene tudi podnebne spremembe, ki se jih v Sloveniji boleče zavedajo vsi, ki so jih prizadele nedavne poplave. Te spremembe so med drugim spodbudile rast zavarovalnih premij.
Letos je bilo na seznam dodanih nekaj novih mest: saudsko mesto AlUla, kazahstanska Astana, venezuelski Caracas, prestolnica Kuvajta Kuvajt, bahrajnska Manama, portoriški San Juan. S tem je na seznamu letos 146 mest.
Ljubljana se je uvrstila na 16. mesto, in sicer s splošno oceno AA (najvišja je AAA). Z AA je IMD ocenil tudi strukturni in tehnološki segment Ljubljane. Z letošnjo uvrstitvijo je slovenska prestolnica precej napredovala z lanskega 32. Mesta.
Top deset najpametnejših mest pa si sledi (po vrsti): Zurich, Oslo, Ženeva, Dubaj, Abu Dabi, London, Kobenhavn.
Indeks ProptechOS po drugi strani upošteva tri merila: tehnološko infrastrukturo in povezanost, zeleno infrastrukturo ter nabor tehnoloških delovnih mest. Gre za pametna mesta v smislu pripravljenosti na prihodnost. Na Proptechove sezname pametnih mest se ni uvrstil noben slovenski kraj.
ProptechOS je kot najpametnejše evropsko mesto izbral Pariz. Ostalih top devet si sledi: Stockholm, Amsterdam, München, Lizbona, London, Rotterdam, Frankfurt, Oslo in Kobenhavn.
Najpametnejše mesto ZDA je Atlanta, med top deset pa so se uvrstili še: Boston, San Francisco, Washington, Chicago, Seattle, Miami, New York City, Los Angeles, San Jose.
Najbolj trajnostno mesto je Rotterdam, nato London, Pariz, Hamburg, Amsterdam, Berlin, Stuttgart, Frankfurt, Marseille in Kobenhavn.
Po tehnološki infrastrukturi prednjačijo nemška mesta s Kölnom na čelu. Sledijo Frankfurt, München, Lizbona, Stuttgart, Hamburg, Atene, Bochum, Vroclav ter Barcelona.
Med temi je najbolj “zeleno” mesto (po trajnostni infrastrukturi, številu dreves, zelenih certifikatih in infrastrukturi za polnjenje električnih vozil) San Francisco.
Preberite več:
Najnaprednejše tehnološko središče je kalifornijski Oakland, ki mu sledijo: Washington, Arlington, Long Beach, Atlanta, Boston, Seattle, Miami, Mesa in San Francisco.
