Shema skrajšanega delovnega časa rešila več kot 1600 delovnih mest

Državna shema skrajšanega delovnega časa, ki jo je vlada aktivirala decembra lani, se v prvih mesecih izvajanja kaže kot učinkovit instrument za blaženje gospodarskih nihanj. Samo v tem tednu je država izplačala približno 205 tisoč evrov nadomestil, s čimer je neposredno podprla ohranitev več kot 1.600 delovnih mest.

Gre za relativno majhen fiskalni vložek z vidnim učinkom na trg dela, kar potrjuje, da ukrep deluje kot orodje v času začasnega upada naročil in proizvodnje.

Vladni podatki razkrivajo, da se shema ne uporablja enakomerno po celotnem gospodarstvu, temveč predvsem v industrijskih dejavnostih z nižjo dodano vrednostjo in večjo občutljivostjo na nihanja naročil.

Med upravičenci prevladujejo podjetja iz tekstilne, usnjarske in kovinske industrije ter iz dejavnosti, kot so tiskarstvo in proizvodnja nekovinskih materialov. To so panoge, ki so močno vpete v mednarodne dobavne verige in pogosto prve občutijo upad povpraševanja. Takšna struktura upravičencev jasno kaže, kje so trenutno največje napetosti v gospodarstvu.

Blažilec, ne pa rešitev

Shema skrajšanega delovnega časa delodajalcem omogoča, da zaposlenim začasno zmanjšajo obseg dela, država pa delno pokrije izpad dohodka. S tem se podjetja izognejo takojšnjim odpuščanjem in ohranijo delovno silo za čas, ko se razmere izboljšajo.

To je ključno predvsem v industrijah, kjer je ponovno zaposlovanje in usposabljanje kadra drago in časovno zahtevno.

Vendar ukrep po svoji naravi rešuje predvsem kratkoročne težave. Ne odpravlja strukturnih izzivov, kot so nizka produktivnost, odvisnost od zunanjih trgov ali pritisk na marže v tradicionalnih industrijah.

Podaljšanje ukrepa

Vlada je shemo sprva uvedla za tri mesece, nato pa jo podaljšala do junija 2026. Ta odločitev ni nepomembna. Pomeni, da se težave v določenih sektorjih ne umirjajo tako hitro, kot se je sprva pričakovalo. Podaljšanje ukrepa je zato mogoče razumeti kot, da del gospodarstva še vedno deluje v pogojih zmanjšanega povpraševanja.

Shema skrajšanega delovnega časa v tem trenutku deluje kot stabilizator trga dela. Omogoča, da podjetja premostijo kratkoročne padce aktivnosti brez radikalnih rezov v zaposlovanju.

Hkrati pa razkriva tudi realno sliko gospodarstva. Največ podpore potrebujejo prav tisti sektorji, ki so najbolj izpostavljeni globalnim ciklom in imajo omejeno cenovno moč. Če se bodo razmere v teh dejavnostih v prihodnjih mesecih izboljšale, bo ukrep izpolnil svoj namen. Če pa se bo uporaba sheme podaljševala, bo to znak, da težave niso več le začasne.