Slovenski kmetje pred podpisom trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosur zaostrujejo zahteve do vlade. Sindikat kmetov Slovenije poziva državo, naj nemudoma uvede nacionalne zaščitne ukrepe in prepove uvoz kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki vsebujejo snovi, v EU prepovedane zaradi tveganj za zdravje ljudi in okolje. Po njihovem mnenju Slovenija doslej ni storila ničesar, da bi svoje kmete zaščitila pred posledicami sporazuma.
V Sindikatu kmetov Slovenije poudarjajo, da se je treba posledicam sporazuma zoperstaviti vnaprej, ne pa z obljubami o kasnejšem nadomestilu škode. Od vlade zahtevajo, naj po vzoru francoske napovedi uvede prepoved uvoza proizvodov, ki vsebujejo ostanke snovi, v EU prepovedanih fitofarmacevtskih sredstev, kot so mancozeb, glufosinate, thiophanate-methyl in carbendazim.
Pri tem se sklicujejo na napoved francoskega premiera Sebastien Lecornu, da bo Francija z odlokom začasno zaustavila uvoz proizvodov z nedovoljenimi snovmi. Po mnenju sindikata bi morala Slovenija ravnati enako ter prepoved izvajati na vseh vstopnih točkah v EU, sporne proizvode pa vračati v državo izvora.
Škoda bo prišla prej kot pomoč
Sindikat je izrazito kritičen do zagotovil, zapisanih v sporazumu Mercosur, po katerih naj bi se morebitna škoda, ki bi nastala zaradi poslabšanja konkurenčnega položaja evropskih kmetov, krila iz posebnih odškodninskih sredstev.
Po njihovi oceni je takšen pristop neučinkovit in zavajajoč. Opozarjajo, da bo ocenjevanje škode po uvozu dolgotrajen, zapleten in težko dokazljiv postopek, v vmesnem času pa bodo številni kmetje ostali brez prihodkov in perspektive za nadaljevanje kmetovanja. Takrat bo, kot opozarjajo, že prepozno.
Sindikat dvomi tudi o zadostnosti predvidenih sredstev za pokrivanje škode. Po njihovem mnenju bi tak sistem lahko deloval le, če bi sporazum Mercosur dejansko prinesel izjemne koristi evropskemu gospodarstvu, zlasti avtomobilski industriji, kar pa je po njihovem mnenju zelo negotovo.
Nelojalna konkurenca in dvojna merila
V ospredju sindikalnih opozoril je vprašanje nelojalne konkurence. Južnoameriški proizvajalci imajo po njihovih navedbah dostop do sredstev za zaščito rastlin in živali, ki so v EU že vrsto let prepovedana, hkrati pa bodo njihovi proizvodi pod ugodnejšimi pogoji vstopali na evropski trg.
Slovenski in evropski kmetje se morajo po drugi strani držati strogih okoljskih, zdravstvenih in varnostnih standardov, kar jim zvišuje stroške in znižuje konkurenčnost. Sindikat opozarja, da sporazum v takšni obliki ne vzpostavlja enakih pogojev na trgu, temveč sistemsko spodkopava evropsko kmetijstvo.
Sporazum tik pred podpisom, odločitev v rokah parlamenta
Predstavniki Evropske unije in držav Mercosurja (Argentine, Brazilije, Paragvaja in Urugvaja) bodo trgovinski sporazum podpisali v soboto v Paragvaju. Čeprav je sporazum že dobil politično zeleno luč držav članic EU, mora postopek ratifikacije še skozi Evropski parlament in nacionalne postopke v državah Mercosurja.
Partnerski del sporazuma bo začel veljati šele, ko ga bodo ratificirale vse države članice EU. V skladu z dogovorom bodo države Mercosurja postopoma odpravile carine za več kot 90 odstotkov blaga iz EU, medtem ko bo uvoz občutljivih kmetijskih proizvodov v EU omejen s kvotami.
Preberite več:
Bruselj si je pridržal pravico do začasne zamrznitve carinskih ugodnosti za posamezne proizvode, če bi ti resno ogrozili evropski trg. Sindikat kmetov pa opozarja, da je takšen mehanizem prepočasen in nezadosten za zaščito manjših kmetijskih gospodarstev.
