Pred sredinim glasovanjem v državnem zboru o novem zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku so sindikalne centrale opozorile, da obstoječa dopolnila k zakonu po njihovem mnenju odpirajo vrata sistemskemu prelivanju rasti plač v izplačila dobička, ki so davčno ugodnejša, a za delavce dolgoročno škodljiva.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam poudarjajo, da so po pregledu vloženih dopolnil ugotovili bistveno rahljanje varovalk, ki naj bi preprečevale nadomeščanje redne rasti plač z izplačili dobička, od katerih se ne plačujejo prispevki za socialno varnost.
Zakon brez soglasja socialnih partnerjev
Predlog zakona je bil socialnim partnerjem predstavljen v začetku decembra na Ekonomsko-socialni svet, a se je že takrat pokazalo, da znotraj vlade ni bil usklajen. Po navedbah sindikatov so ostala odprta ključna vprašanja glede varovalk, na kar so na seji ESS tudi opozorili.
Zaplet se je nadaljeval, ko naj bi ESS o domnevno usklajenem besedilu odločal še na dopisni seji. A vlada je zakon že pred tem poslala v državni zbor, zaradi česar so se socialni partnerji glasovanja vzdržali. Po mnenju sindikatov je šlo za jasno kršitev pravil delovanja ESS in razvrednotenje socialnega dialoga.
Podpora cilju, ne pa izvedbi
V sindikalnih centralah poudarjajo, da sami ne nasprotujejo ideji širše udeležbe delavcev pri dobičku. Nasprotno: podpirajo cilj, da se ta institut razširi na več podjetij in zaposlenih ter da se odpravijo administrativne in sistemske ovire, zaradi katerih v praksi doslej ni zaživel.
Podpirajo tudi prvotno predvidene varovalke, ki naj bi preprečevale, da bi delodajalci izkoriščali ugodnejšo davčno obravnavo dobička za nadomeščanje rasti plač. Prav te varovalke pa so po njihovem mnenju z vloženimi dopolnili zdaj postavljene pod vprašaj.
Ključna težava so prispevki in dolgoročne pravice
Jedro sindikalne kritike je preprosto. Od izplačil dobička se ne plačujejo prispevki za socialno varnost, temveč so zgolj cedularno obdavčena z dohodnino. Če del rasti plač nadomestijo tovrstna izplačila, so delavci dolgoročno prikrajšani.
Po opozorilih sindikatov se to ne bo poznalo takoj, temveč čez leta:
- v nižjih pokojninah,
- nižjih bolniških nadomestilih,
- nižjih starševskih nadomestilih,
- in nižjih nadomestilih za brezposelnost.
Gre torej za klasičen primer kratkoročne davčne optimizacije na račun dolgoročne socialne varnosti zaposlenih.
Denarna shema namesto lastništva?
Posebej problematično se sindikatom zdi, da nekatera dopolnila dajejo prednost denarni shemi udeležbe pri dobičku, ki je za delodajalce administrativno najlažja, a najmanj vezana na dolgoročno pripadnost podjetju.
Delniške ali družbeniške sheme, ki se pogosto predstavljajo kot način za motivacijo zaposlenih in krepitev njihovega interesa za uspešnost podjetja, bi lahko v praksi ostale obrobne. To pa po mnenju sindikatov kaže, da so bili dejanski cilji spremembe zakona drugačni od javno predstavljenih.
Sindikati ne nasprotujejo udeležbi delavcev pri dobičku. Nasprotujejo pa zakonu, ki bi lahko postal orodje za tiho zniževanje plačne mase, ob tem pa še oslabil temelje socialne države.
Preberite več:
Če bodo varovalke odstranjene ali razvodenene, zakon po njihovem opozorilu ne bo pomenil delitve uspeha, temveč prerazporeditev tveganj, z delodajalcev na zaposlene. In to v času, ko so plače že tako pod pritiskom inflacije in stroškov življenja.
