Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so že nekaj mesecev zelo zaskrbljeni zaradi hitrega širjenja bolezni modrikastega jezika po državi. Uradno je bolezen sicer potrjena februarja letos, a se je zaradi prenašalcev – krvosesnih mušic – razširila predvsem v poletnih mesecih in najmočnejše zadela zahodne predele Slovenije. Kmetje se soočajo z izzivi, rejci pa so prejeli vrsto priporočil, kako zaščititi svoje živali. Obenem KGZS od države zahtevajo bolj celovit pristop k obvladovanju bolezni.
Največ primerov bolezni so do sedaj potrdili na zahodu države – od Goriške prek ilirskobistriškega, novomeškega, širšega ljubljanskega območja do Kranja. Na vzhodu Slovenije je bolezni še manj, a se tudi tam v prihodnjih dneh pričakuje povečanje števila okužb.
Bolezen modrikastega jezika povzroča virus, ki ga prenašajo krvosesne žuželke, predvsem krvosesne mušice. Zaradi tega je širjenje bolezni poleti, ko so te žuželke aktivne, najhitrejše. Najbolj na udaru so ovce, kjer kmetje beležijo tudi do 15-odstotno smrtnost, medtem ko govedo bolezen prenaša lažje, a vseeno z znatno škodo. Zaradi bolezni močno pade mlečnost, zmanjša se rast in prirast živali, prav tako pa je prepovedana prodaja živali iz okuženih hlevov in njihovo vodenje v klavnice.
Kako se lahko rejci zaščitijo?
Kmetijska zbornica rejce poziva, naj dosledno upoštevajo biovarnostne ukrepe, čeprav ti pri bolezni modrikastega jezika niso vedno učinkoviti, saj virus prenašajo insekti. Pomembna zaščita je uporaba repelentov za odganjanje mušic, vendar je pri tem potrebno upoštevati karenčne roke za prodajo mesa in mleka. Ena od možnosti je tudi zaščita hlevov z mrežami proti insektom, kar pa je v sodobnih odprtih hlevih težje izvedljivo.
Ker je pastirska reja trenutno najbolj izpostavljena bolezni, KGZS priporoča, da živali začasno umaknejo s paš. To pa je zapleteno zaradi vezave na nekatere ukrepe za dobrobit živali in ohranjanje avtohtonih pasem. Zato so pri KGZS že zahtevali sestanek z ministrstvom za prilagoditev teh ukrepov, a odgovori še čakajo.
Cepljenje in pričakovani ukrepi s strani države
Za bolezen obstaja preventivno cepljenje, ki bi lahko omejilo širjenje in blažilo posledice bolezni. Leta 2020 so bolezen uspešno izkoreninili prav z obveznim cepljenjem, letos pa se je po spomladanskem obdobju, ko bi bilo cepljenje najprimernejše, rejcem ni uspelo dogovoriti za izvedbo, predvsem zaradi zadržkov povezanih z morebitnimi neželenimi učinki, kot so povečani splavi.
KGZS tako zdaj poudarja, da so gospodarske posledice bolezni tako resne, da je treba pretehtati, kaj je manjše zlo – bolezen ali cepljenje. Za vzpostavitev imunosti po cepljenju je namreč potrebnih šest tednov. Cepiva je trenutno v Evropi premalo, v Sloveniji pa je na voljo nekaj zalog za sev 4.
Zbornica od kmetijskega ministrstva zahteva jasen, celovit načrt ukrepov, ki bo vključeval tudi sofinanciranje cepljenja, ter hitrejšo komunikacijo in sodelovanje med rejci in veterinarsko stroko. Prav tako pozivajo k prilagoditvi izvajanja ukrepov skupne kmetijske politike zaradi lažjega obvladovanja bolezni. Pomembno je tudi pohitriti postopke za ugotavljanje prisotnosti bolezni v čredah, saj je trenutno čas za povratne informacije predolg.
Preberite več:
KGZS verjame, da bo bolezen uspelo omejiti in da bo zima čredam prinesla večjo vitalnost, kar bo obrat omogočilo boljše priprave za morebitne nove izbruhe v naslednjem letu. Za uspeh je ključno tesno sodelovanje rejcev ter državnih služb in veterinarske stroke.
