Skladi zasebnega kapitala rekordno prodajajo podjetja sami sebi

Skladi zasebnega kapitala v rekordnem obsegu prodajajo portfeljska podjetja v tako imenovane nadaljevalne sklade, ki jih sami upravljajo. Po ocenah investicijske banke Evercore naj bi ti posli v letu 2025 dosegli skupno vrednost več kot 100 milijard dolarjev, kar je skoraj trikrat več kot 35 milijard leta 2019.

Nadaljevalni skladi, v angleščini continuation vehicles, bodo po podatkih investicijske banke Jefferies letos predstavljali kar petino vseh izstopov iz naložb zasebnega kapitala. Ta struktura omogoča upravljavcem skladov, da prenesejo podjetja iz starejših skladov, ki se bližajo koncu življenjske dobe, v nove sklade pod svojim nadzorom. Obstoječi vlagatelji lahko izstopijo in unovčijo naložbo ali pa jo prenesejo v novi sklad.

Porast nadaljevalnih skladov je posledica rekordnega nakopičenja neprodanih podjetij v portfeljih zasebnega kapitala. Po podatkih svetovalne družbe Bain & Company skladi trenutno držijo več kot 31.000 neprodanih podjetij v skupni vrednosti 3,6 bilijona dolarjev. Povprečna doba držanja naložbe se je podaljšala na 5,8 leta, kar je precej več od zgodovinskega povprečja.

Nekateri veliki institucionalni vlagatelji opozarjajo na tveganja tovrstnih transakcij. Marcus Frampton, direktor naložb pri Alaska Permanent Fund Corporation, ki upravlja 83 milijard dolarjev, je nadaljevalne sklade označil za znak razkroja v industriji zasebnega kapitala. Aljaški sklad je zmanjšal izpostavljenost do zasebnega kapitala z 22 odstotkov v letu 2021 na približno 17 odstotkov danes.

Scott Ramsower, ki pri Teacher Retirement System of Texas, pokojninskem skladu z 229 milijardami dolarjev premoženja, vodi naložbe v zasebni kapital, opozarja na inherentne konflikte interesov, saj je ista družba obenem prodajalec in kupec. Po njegovih besedah bi bilo bolje, če družbe zasebnega kapitala nikoli ne bi izvajale tovrstnih poslov.

Kritiki opozarjajo tudi na odmevne stečaje podjetij, ki so bila prenesena v nadaljevalne sklade. Wheel Pros, proizvajalec avtomobilskih dodatkov, ki ga je družba Clearlake Capital leta 2021 prodala v nadaljevalni sklad po vrednotenju 2,3 milijarde dolarjev, je septembra 2024 razglasil stečaj. Vlagatelji, med njimi pokojninski skladi iz New Yorka, Connecticuta in Nevade, so izgubili celotno naložbo.

Abu Dabijev državni premoženjski sklad je pred sodiščem v Delawaru vložil tožbo proti družbi Energy & Minerals Group, v kateri trdi, da je družba skušala na račun vlagateljev pridobiti ogromno korist zase.

Industrija zasebnega kapitala zavrača očitke. Po njihovih navedbah nadaljevalni skladi vključujejo le najbolje delujoča podjetja in so predmet neodvisnega preverjanja. Za prenos podjetja je potrebno soglasje največjih vlagateljev, obstoječi in novi vlagatelji pa imajo priložnost pregledati finančno stanje podjetja, preden se zavežejo k naložbi.

Nigel Dawn, globalni vodja svetovalnih storitev za zasebni kapital pri Evercoru, poudarja, da je stopnja stečajev v nadaljevalnih skladih zaenkrat nižja od 5 do 10 odstotkov, kolikor znaša pri tradicionalnih prevzemnih skladih. A opozarja, da je za dokončno oceno donosnosti teh struktur še prezgodaj.

2 Odgovora

  1. Prodajaš sam sebi, določaš ceno sam sebi, poročaš donosnost sam sebi. 31.000 neprodanih podjetij v vrednosti 3,6 bilijona dolarjev čaka na kupce, ki jih ni. Ko trg ne deluje, si ga ustvariš. Wheel Pros je pokazal, kako se ta zgodba konča – vlagatelji izgubijo vse, upravljavci obdržijo provizije. Alaški sklad očitno razume.

  2. Mehanizem je preprost: upravljavec kupi podjetje, ga po nekaj letih ne more prodati, zato ga prenese v nov sklad pod svojim nadzorom, sam določi ceno, poroča dobiček vlagateljem in pobere provizijo. Konflikta interesov industrija ne zanika, pravi le, da je pod nadzorom. Ampak kdo nadzira? Isti ljudje, ki zaslužijo ne glede na izid. Wheel Pros je lani razglasil stečaj, pokojninski skladi iz New Yorka in Connecticuta so izgubili vse, Clearlake pa je že pobral svoje upravljavske provizije. 31.000 neprodanih podjetij za 3,6 bilijona – to ni več likvidnostna kriza, to je strukturni problem cele panoge. Ko Aljaska zmanjšuje izpostavljenost, ko Texas opozarja na konflikte, ko Abu Dabi toži, signal je jasen. Petina vseh izstopov gre zdaj v te strukture. Vprašanje ni, ali bo prišlo do regulacije, ampak kdaj in po koliko stečajih.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji