Skoraj 40 odstotkov Slovencev ne verjame, da bo kdaj kupilo stanovanje

Slovenija se je znašla na neprijetnem vrhu Evrope. Od 23 držav, zajetih v letno poročilo nepremičninske mreže RE/MAX, je 39 odstotkov vprašanih Slovencev, ki ne živijo v lastni nepremičnini, odgovorilo, da si stanovanja nikoli ne bodo mogli privoščiti. Slabše so se odrezali le Čehi s 44 odstotki. Evropsko povprečje znaša 29 odstotkov.

Anketo je RE/MAX Europe izvedla avgusta lani med več kot 21.000 odraslimi v 23 državah. Poleg tistih, ki menijo, da nikoli ne bodo kupili, je bilo v Sloveniji devet odstotkov vprašanih, ki nakupa sploh ne želijo. Skupaj 48 odstotkov, skoraj vsak drugi, bodisi ne more bodisi noče postati lastnik stanovanja. Evropsko povprečje za oba odgovora skupaj znaša 44 odstotkov.

Michael Polzler, izvršni direktor RE/MAX Europe, je za Euronews pojasnil, da je počasna gospodarska rast v zadnjih letih omejevala dohodke, medtem ko so cene nepremičnin nadaljevale vzpon. Dostopnost se po njegovih besedah slabša zlasti za mlajše generacije.

Srednja cena kvadratnega metra v Ljubljani je v drugem četrtletju lani po podatkih portala Arvio dosegla 4.448 evrov, kar je 14 odstotkov več kot leto prej. V Beli krajini ali Prekmurju se stanovanje sicer dobi za 1.100 evrov na kvadrat, a plače tam niso štirikrat nižje od ljubljanskih. Mesečna obveznost za odplačilo stanovanja v prestolnici po izračunih portala Investropa za junij lani znaša med 1.082 in 1.443 evrov, torej med 69 in 92 odstotkov povprečne plače.

Slovenija spada med države z najvišjim deležem lastništva v EU. Približno 75 odstotkov prebivalcev živi v lastniškem stanovanju. Toda ta številka je dediščina devetdesetih let, ko je bilo mogoče nekdanja družbena stanovanja odkupiti za delček tržne vrednosti. Eurostat za leto 2024 beleži, da ima le 16,3 odstotka slovenskih lastnikov nepremičnin hipoteko, kar je najnižji delež v celotni EU. Starejša generacija ima stanovanja brez dolgov. Mlajša kupuje z maksimalnim zadolževanjem ali pa sploh ne kupuje.

Nemčija z 59 odstotki vprašanih, ki ne morejo ali ne želijo kupiti, vodi evropsko lestvico. Sledijo Avstrija in Češka (obe pri 54 odstotkih), Nizozemska (53 odstotkov) in Švica (52 odstotkov). A primerjava zahteva nianse. V Nemčiji, Avstriji in Švici od 22 do 31 odstotkov odpade na ljudi, ki nakupa preprosto ne želijo. Gre za države z razvitim najemnim sektorjem, močno zaščito najemnikov in kulturo, v kateri lastništvo ni samoumeven cilj. Polzler je za Euronews poudaril, da je v nemškem in avstrijskem prostoru najem kulturno sprejet in da stabilnost najemnega trga zmanjšuje pritisk na nakup.

V Sloveniji je delež tistih, ki nakupa ne želijo, nizek, le devet odstotkov. Prevladuje torej občutek nemoči, ne izbire. V državi, kjer je lastništvo stanovanja globoko zasidrano kot življenjska vrednota, skoraj 40 odstotkov tistih, ki ga nimajo, meni, da ga nikoli ne bo imelo.

V Turčiji le 18 odstotkov vprašanih meni, da ne bo kupilo ali pa tega ne želi. Polzler je za Euronews ocenil, da turški rezultat odraža prepričanje, da je nepremičnina temeljno sredstvo za varovanje vrednosti, tudi v času inflacije in finančne nestabilnosti.

Med petimi največjimi evropskimi gospodarstvi je Španija z 32 odstotki najmanj pesimistična, sledita Francija (40 odstotkov) in Velika Britanija (44 odstotkov). V Italiji je ta delež dosegel 49 odstotkov. Špansko kulturo lastništva po Polzlerjevih besedah ohranja prepričanje, da stanovanje ščiti pred prihodnjo gospodarsko negotovostjo.

Poročilo beleži tudi razloge tistih 15 odstotkov, ki nakupa ne želijo. Več kot polovica jih pravi, da so zadovoljni s trenutno situacijo. Petina ne želi odgovornosti, ki jih prinaša lastništvo. Slaba petina meni, da so nepremičnine precenjene. Šestnajst odstotkov ceni prožnost in se ne želi vezati na eno lokacijo.

Slovenija nima razvitega najemnega sektorja, ki bi ponujal verodostojno alternativo. Delež javnih najemnih stanovanj znaša le okoli štiri odstotke celotnega stanovanjskega fonda, kar je dvakrat manj od evropskega povprečja. Državni zbor je julija lani sprejel sveženj stanovanjske zakonodaje, ki predvideva 100 milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj in cilja na 20.000 novih enot v naslednjem desetletju. Obstoječi primanjkljaj pa stanovanjski skladi ocenjujejo na najmanj 17.000 enot, kar pomeni, da bo učinek opazen šele čez leta.

Po podatkih Eurostata za leto 2024 v Sloveniji pri starših živi 38 odstotkov mladih med 25 in 34 leti. Povprečna starost ob odhodu od doma presega 28 let, v skandinavskih državah pa ta meja znaša okoli 21 let. Eurostat Slovenijo za isto leto uvršča med države, kjer je bivanje najcenejše glede na dohodke, le 3,8 odstotka prebivalcev porabi za bivanje več kot 40 odstotkov razpoložljivega dohodka. Vendar ta podatek odraža starejšo populacijo, ki živi v dolgo odplačanih stanovanjih. Za mlade, ki danes vstopajo na trg, je slika povsem drugačna.

Povprečni Evropejec po podatkih RE/MAX za polog pri nakupu stanovanja varčuje 7,3 leta, v Nemčiji polnih deset let. Več kot četrtina se pri prvem nakupu zanese na finančno pomoč staršev, v Grčiji in Litvi ta delež presega 35 odstotkov.

Lider.si je že novembra lani analiziral, da vprašanje za mlade Slovence ni več, ali bodo kdaj imeli lastno stanovanje, temveč kako ga bodo dobili. Najnovejše poročilo RE/MAX ta trend potrjuje s konkretno številko, ki jo je bilo do zdaj le slutiti. 39 odstotkov tistih brez lastništva meni, da nikoli ne bo kupilo. Slovenija je po pesimizmu glede nakupa stanovanja tretja najslabša v Evropi, za Češko in tik za Italijo.