V Sloveniji so se pred dnevi odprle nove možnosti za varnejše in bolj zdravju prijazno delovno okolje. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je dobil zeleno luč za projekt z naslovom Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi, s katerim želi država dvigniti raven preventive in zaščite zaposlenih. Skupni vrednost projekta je ocenjena na približno 7 milijonov evrov, od česar bo Evropski socialni sklad plus (ESS+) prispeval okoli 5.950.000 evrov.
Cilj je ambiciozen. Urediti celovit sistem, ki bo vključil oceno tveganj, izobraževanje delodajalcev in delavcev, promocijo kulture varnosti in zdravja pri delu ter vzpostavitev ustreznih institucij in kadrov za trajno spremljanje stanja. Pomemben del je tudi vzpostavitev računalniškega sistema za zbiranje in analizo podatkov o varnosti in zdravju pri delu (VZD), kar bo omogočilo boljše spremljanje, preventive in odzivnost na tveganja.
Projekt prihaja v obdobju, ko je varnost in zdravje pri delu izrecno izpostavljena kot ena izmed prioritet, tako na ravni države kot EU. Nacionalni program za varnost in zdravje pri delu, ki ga izvaja država, načrtuje znižanje števila delovnih nezgod in izboljšave delovnih pogojev.
Po podatkih inšpekcij so kršitve in pomanjkljivosti na področju VZD še vedno pogosto prisotne, še posebej na področjih, kot so gradbeništvo, delo na prostem, nezadostna ocena tveganj in pomanjkljiva preventiva. To kaže, da nova sredstva in reorganizacija niso luksuz, ampak nujnost.
Kako bo projekt deloval v praksi
Nosilec projekta je NIJZ, ki je objavil javni poziv za zunanjo sodelovanje. K sodelovanju vabijo strokovnjake iz različnih področij: sociologije dela, organizacije dela, psihosocialnih tveganj, varstva pri delu … To pomeni, da bo projekt temeljil na strokovnosti in realnih izkušnjah, ne pa na birokraciji.
V načrtu je izvedba nacionalne raziskave stanja varnosti in zdravja pri delu, s katero bodo zbrani podatki o tveganjih, pogostosti nezgod, psihosocialnih obremenitvah in dejavnike tveganja razdeljeni po starosti, izobrazbi, vrsti dela in poklicih. To omogoča, da bodo ukrepi za različne sektorje posebej ciljani in prilagojeni.
Poleg tega je cilj dvigniti ozaveščenost delodajalcev in delavcev, da varnost ni strošek, ampak investicija v zdravje, delovno sposobnost, dolgoročno produktivnost in kakovost delovnega okolja.
Preberite več:
Evropa je v zadnjih letih jasno postavila v ospredje prav zdravo in varno delo, preprečevanje nezgod in skrb za zaposlene. Instrumenti, kot je ESS+, omogočajo vlaganja v preventivo in sistemske rešitve. Slovenija tako z novim projektom izkorišča to priložnost.
