Celjsko podjetje je leta 2023 na več kot 20 objektih večje trgovske verige namestilo opremo za proizvodnjo električne energije in za to pridobilo sofinanciranje iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020. V torek so celjski kriminalisti na naslovih treh fizičnih in dveh pravnih oseb izvedli hišne preiskave, ker je podjetje po podatkih Policijske uprave Celje ministrstvu predložilo lažne in nepopolne dokumente o izvedenem projektu ter prikrilo podatke o dejanskem poreklu vgrajene opreme. S tem so bili kršeni temeljni pogoji javnega razpisa. Neupravičeno pridobljenih je bilo 955.000 evrov sredstev iz proračuna EU, z dodatnim poskusom pa bi si osumljeni prisvojili še 215.000 evrov.
Preiskavo usmerja Evropsko javno tožilstvo (EPPO), neodvisni organ EU za pregon kaznivih dejanj zoper finančne interese Unije. V Sloveniji EPPO deluje od leta 2021 in vse pogosteje posega v primere zlorab kohezijskih sredstev.
Sektor sončnih elektrarn EPPO v Sloveniji zaposluje že vsaj od januarja 2025, ko je PU Celje pod usmerjanjem tega tožilstva izvedla hišne preiskave v povezavi z dvema podjetjema, ki sta z ločenima vlogama za isto sončno elektrarno poskušali pridobiti 340.000 evrov kohezijskih sredstev. Kot je sporočilo Evropsko javno tožilstvo, sta podjetji vlogi predstavili kot dva različna projekta, da bi se izognili zahtevi po gradbenem dovoljenju. Elektrarno sta nameravali postaviti na kmetijskem zemljišču, kjer so tovrstne namestitve prepovedane, in na območju zavarovane dediščine brez ustreznega kulturnovarstvenega soglasja. Ministrstvo za infrastrukturo je sofinanciranje odobrilo, goljufija pa je bila odkrita pred izplačilom. Celjski kriminalisti so julija 2025 to preiskavo zaključili s kazensko ovadbo treh fizičnih oseb v imenu dveh pravnih oseb.
Letno poročilo EPPO za leto 2025, objavljeno v začetku marca, beleži naraščajoč obseg preiskav v Sloveniji. Tožilstvo tu vodi 53 aktivnih primerov z ocenjeno škodo 175,91 milijona evrov. Samo lani je sprožilo 22 novih preiskav v skupni vrednosti 112,62 milijona evrov. Od 53 primerov se jih 42 z ocenjeno škodo 119,2 milijona evrov nanaša na zlorabe kohezijskih in drugih evropskih sredstev, 11 s skupno ocenjeno škodo 56,7 milijona evrov pa na goljufije pri obračunu DDV in carinah. Ob koncu leta je bila obtožnica vložena v treh primerih zoper skupaj pet oseb.
Na ravni celotne EU je EPPO leta 2025 sprožilo 2030 novih preiskav. Skupna ocenjena škoda za evropski in nacionalne proračune je ob koncu leta znašala 67,27 milijarde evrov, skoraj trikrat več kot leto prej. Vodja EPPO Laura Kövesi je posebej opozorila na tveganja, povezana z mehanizmom za okrevanje in odpornost, iz katerega se pričakujejo obsežna izplačila do konca leta 2026. Stopnja obsodb v primerih, ki jih je EPPO pripeljalo pred sodišče, je lani dosegla 95 odstotkov.
Za osumljence v najnovejšem celjskem primeru velja domneva nedolžnosti do pravnomočne sodbe. Kazenski zakonik za goljufijo na škodo EU predvideva zaporno kazen od enega do osmih let.
En odgovor
Resnica vedno pride na plan. Slej ko prej.