Mariborsko gospodarstvo je v enem tednu dobilo dva hladna tuša. Ameriški kemični velikan Ecolab po treh desetletjih ukinja proizvodnjo industrijskih čistil v obratu na Studencih, brez dela bo ostalo 56 zaposlenih. Dan pozneje je informativna oddaja 24ur poročala, da tudi nemški Henkel seli celoten oddelek nabave v Barcelono, kar naj bi prizadelo okoli 40 ljudi. Skupaj bo v drugem največjem slovenskem mestu brez zaposlitve ostalo skoraj sto ljudi.
Odločitve obeh multinacionalk sovpadajo z ostrimi opozorili Gospodarske zbornice Slovenije, ki je začetek februarja na izredni seji upravnega odbora razglasila alarm: stroški dela za zaposlenega z minimalno plačo so se v zadnjem polletju dvignili za več kot petino, ogrožen pa naj bi bil obstoj 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest po vsej državi.
Ecolab, globalni ponudnik rešitev za vodo, higieno in preprečevanje okužb s sedežem v Minnesoti, je odločitev o zaprtju mariborske tovarne sprejel 29. januarja. Kot sta za Bloomberg Adria pojasnili Nataša Fras Haslinger in direktorica komunikacij za Evropo Nathalie Gross, podjetje “proaktivno preoblikuje evropsko mrežo dobavnih verig” zaradi gospodarskih pritiskov na celini. Proizvodnjo bodo prerazporedili v obrate v Belgiji in Italiji, v Sloveniji pa ohranili le prodajni oddelek na Teznu z 38 zaposlenimi. Glavnina odpuščanj bo predvidoma aprila ali maja.
| ECOLAB d.o.o. — OSNOVNI FINANČNI PODATKI | |||
|---|---|---|---|
| Kazalnik | 2022 | 2023 | 2024 |
| Celotni prihodki | 45.557.091 | 19.932.123 | 12.109.602 |
| Čisti prihodki od prodaje | 45.444.266 | 19.989.654 | 11.568.215 |
| Čisti poslovni izid leta | 2.095.779 | 1.062.102 | 1.091.785 |
| Kapital | 14.033.357 | 16.539.709 | 9.516.946 |
| Sredstva | 23.469.789 | 20.743.507 | 13.020.042 |
| Stroški dela | 4.656.522 | 4.892.990 | 4.854.597 |
| Število zaposlenih | 101 | 95 | 96 |
| Povprečna bruto plača | 3.023 | 2.856 | 2.990 |
| Aktivni TRR | 2 | 1 | 0 |
| Certifikat odličnosti | AA+ | AA+ | A+ (2025) |
*vsi podatki v evrih, vir: AJPES — podatkovna zbirka letnih poročil | |||
Predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije Branko Berlič, ki je tudi sam zaposlen v podjetju, je za Bloomberg Adria povedal, da so še v fazi pogajanj. Odpravnine bodo po njegovih besedah “gotovo višje od zakonsko določenih”, pogovarjajo pa se tudi o možnosti prezaposlitve na novih lokacijah proizvodnje. Uradne ponudbe podjetja za prezaposlitev v Belgijo ali Italijo zaenkrat še ni.
Finančni podatki, ki jih je za Lider.si obdelala bonitetna hiša CompanyWall, pričajo o obsegu krčenja mariborskega Ecolaba. Čisti prihodki od prodaje so v dveh letih padli s 45,4 milijona evrov (2022) na 11,6 milijona (2024) — upad za skoraj tri četrtine. Število zaposlenih se je v istem obdobju le rahlo znižalo, s 101 na 96, kar pomeni, da je podjetje ohranjalo kadrovsko strukturo kljub drastičnemu upadu poslov. Tudi ob padajočih prihodkih je Ecolab posloval z dobičkom: čisti poslovni izid je v letu 2024 znašal 1,1 milijona evrov. Signali zaprtja pa so nedvoumni — podjetje nima več nobenega aktivnega transakcijskega računa v Sloveniji. Na globalni ravni gre družbi odlično: četrtletna prodaja je lani zrasla za skoraj pet odstotkov, dobiček na delnico pa za 15 odstotkov. Zaprtje mariborske proizvodnje je del širše konsolidacije evropske dobavne verige, ne posledica finančnih težav matične družbe.
Henkelova zgodba je bolj zapletena. Informacija o selitvi nabavnega oddelka v Barcelono za zdaj temelji na neuradnih virih informativne oddaje 24ur; koncern se na poročanje še ni javno odzval. Širši kontekst pa govori v prid tej zgodbi. Düsseldorfski velikan je leta 2022 začel obsežno prestrukturiranje divizije Consumer Brands, v kateri deluje tudi mariborski obrat. V prvi fazi so ukinili 2.000 delovnih mest po svetu, od leta 2023 pa optimizirajo dobavno verigo in nabavo. Generalni direktor Carsten Knobel je reorganizacijo primerjal z nogometno tekmo in priznal, da so “šele v prvem polčasu.” Do konca leta 2025 naj bi program prinesel 525 milijonov evrov prihrankov letno.
Časovnica te zgodbe je polna protislovij. Maja 2024 je Henkel v Mariboru slovesno odprl Evropski center odličnosti za barve za lase — največjo posamično investicijo koncerna v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih. K naložbi, vredni več kot deset milijonov evrov, je 2,1 milijona prispevala slovenska vlada. Oktobra istega leta je Henkel Maribor prejel nagrado FDI Award Slovenia za najboljšega tujega vlagatelja. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je ob odprtju centra poudaril, da takšne investicije Slovenijo postavljajo kot “strateško pomembnega partnerja, ki je privlačen za tuje vlagatelje.” Manj kot dve leti pozneje isti koncern iz Maribora seli delovna mesta v Španijo.
Po podatkih, ki jih je za Lider.si obdelala bonitetna hiša CompanyWall, je Henkel Maribor finančno stabilno podjetje z bonitetno oceno A+. V letu 2024 je zaposlovalo 536 ljudi, ustvarilo 52,9 milijona evrov celotnih prihodkov in 2,1 milijona čistega dobička. Številke pa opozarjajo na pritisk, ki ga že dalj časa izpostavlja GZS: stroški dela so v enem letu narasli s 17,1 na 20,3 milijona evrov, kar je 18-odstotna rast, dodana vrednost na zaposlenega pa je v istem obdobju padla za petino — s 66.545 na 53.363 evrov. Povprečna bruto plača se je zvišala s 1.938 na 2.239 evrov. Preselitev nabavnega oddelka s 40 zaposlenimi torej ne bi pomenila propada mariborske tovarne, temveč selitev podpornih funkcij v cenejšo lokacijo. Za prizadete zaposlene je razlika v motivu brezpredmetna.
Direktor mariborskega zavoda za zaposlovanje Bernard Memon je za Radio Slovenija povedal, da uradno o odpuščanjih še niso obveščeni, da pa so potrebe po proizvodnih delavcih zaenkrat precejšnje. Obenem je dodal, da podatki Ajpesa nakazujejo zmanjševanje naročil pri posameznih izvoznikih, kar bi lahko napovedovalo ohlajanje trga dela.
| HENKEL MARIBOR d.o.o. — OSNOVNI FINANČNI PODATKI | |||
|---|---|---|---|
| Kazalnik | 2022 | 2023 | 2024 |
| Celotni prihodki | 39.409.086 | 56.874.682 | 52.874.088 |
| Čisti prihodki od prodaje | 39.103.459 | 49.232.217 | 51.087.965 |
| Čisti poslovni izid leta | 1.576.236 | 6.446.041 | 2.147.389 |
| EBITDA | 7.147.695 | 15.025.351 | 7.562.457 |
| Kapital | 56.568.564 | 62.942.373 | 63.785.487 |
| Sredstva | 66.363.184 | 79.469.935 | 82.187.055 |
| Stroški dela | 15.593.707 | 17.144.751 | 20.259.393 |
| Dodana vrednost na zaposlenega | 44.271 | 66.546 | 53.363 |
| Število zaposlenih | 514 | 501 | 536 |
| Povprečna bruto plača | 1.704 | 1.938 | 2.239 |
| Certifikat odličnosti (2025) | A+ | ||
|
*vsi podatki v evrih, vir: AJPES — podatkovna zbirka letnih poročil | |||
Na Štajerski gospodarski zbornici so zaskrbljeni. Predsednik Albert Kekec vidi v odpuščanjih neposredne posledice naraščajočih stroškov dela in nestabilnega poslovnega okolja. Direktorica Aleksandra Podgornik je bila v komentarju za 24ur še bolj neposredna: “Vlečnega konja, ki to državo tišči naprej, je zelo nevarna stvar, da ga tako obremenjuješ.” V Podravju naj bi samo v zadnjem mesecu zaprlo vrata deset podjetij, med njimi tudi manjša, družinska.
Stroški dela so postali tudi predmet politične razprave. Finančni minister Klemen Boštjančič je v oddaji 24ur ocenil, da bodo “pohlepne multinacionalke in naftne družbe vedno stremele k temu, da lahko same določajo cene in plačujejo delavce čim manj.” Trgovinska zbornica Slovenije se je na izjavo odzvala ostro: ravno te multinacionalke “pridno polnijo požrešno državno blagajno.” Vlada kljub opozorilom gospodarstva zagovarja dvig minimalne plače na tisoč evrov neto kot socialni ukrep, ki je dvignil dohodke skoraj 78.000 zaposlenih.
Ecolab in Henkel nista osamljen primer. Časnik Večer je konec januarja poročal, da je Lidl celotno upravo, ki jo je imel v Sloveniji, preselil v Zagreb. Trgovec tega neposredno ni potrdil, v kratkem pojasnilu pa navedel, da imata Lidl Slovenija in Lidl Hrvaška od marca 2025 “isto poslovodstvo”, ki deluje v obeh državah. Petrol je napovedal, da bo fokus strateških investicij usmeril zunaj Slovenije. Na Štajerski gospodarski zbornici ob tem svarijo, da Slovenija vse pogosteje postaja le trg in izvajalska lokacija, vse manj pa prostor, kjer se sprejemajo strateške odločitve.
Številke GZS to potrjujejo. Po oceni glavnega ekonomista Bojana Ivanca so se stroški dela za prejemnika minimalne plače samo v zadnjem polletju dvignili za več kot 22 odstotkov, delež stroškov dela v dodani vrednosti pa je dosegel rekordno raven okoli 63 odstotkov. Davčni primež pri povprečni plači je med letoma 2023 in 2026 narasel za skoraj tri odstotne točke na 46,1 odstotka, kar Slovenijo uvršča med najbolj obremenjene v OECD. Po Ivančevi oceni je tovrstnim pritiskom izpostavljenih 16.000 podjetij, ki zagotavljajo 66.000 delovnih mest, kjer je dodana vrednost nižja od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob tem izjavila: “Neodgovorno in nedržavotvorno je državljane kratkoročno razveseljevati z všečnimi ukrepi, ki dolgoročno ogrožajo obstoj podjetij in prav delovna mesta teh istih državljanov.” Poleg neposrednih subvencij za prizadete panoge zbornica predlaga uvedbo razvojne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače in pripravo nacionalnega načrta gospodarskega razvoja do leta 2035.
Ecolab konsolidira evropske obrate, Henkel centralizira nabavo v okviru programa, ki teče že od leta 2022. Oba procesa bi potekala ne glede na slovensko poslovno okolje. Stroški dela in regulatorna predvidljivost pa vplivajo na to, katere lokacije so v procesih racionalizacije prve na vrsti. Ko se v Düsseldorfu ali Minnesoti odločajo o usodi posameznih obratov, so ravno ti dejavniki tisti, ki nagnejo tehtnico.
