Kar 72 odstotkov hrvaških potrošnikov je že naletelo na lažna znižanja, čeprav na sezonskih razprodajah kupuje praktično vsa država. Hrvaška evropska poslanka Biljana Borzan je ob predstavitvi lastne raziskave za leto 2025 navedla, da 97,6 odstotka državljanov kupuje na znižanjih, a jih je več kot 91 odstotkov po vstopu v trgovino ostalo razočaranih nad dejansko ponudbo.
Mehanizem je preprost in poznan tudi slovenskim kupcem. V izložbi piše “totalna razprodaja, 70 odstotkov”, ko vstopiš v trgovino, pa ugotoviš, da sta po tako visokem popustu na voljo eden ali dva kosa. Ostalo je znižano za 10 do 20 odstotkov. Borzan zato hrvaške potrošnike poziva, naj spremljajo cene skozi daljše obdobje in ne nasedajo ponudbam, ki so videti predobre, da bi bile resnične, je poročal tportal.
Evropska komisija je pri pregledu 16.000 spletnih trgovcev ugotovila, da vsaka četrta spletna razprodaja krši predpise o oglaševanju znižanj. Po Borzanovih podatkih se 78 odstotkov kupcev pritožuje, da jih spletne trgovine usmerjajo k dražji izbiri. Posebej je izpostavila kitajski Shein, ki po njenih navedbah uporablja trikrat več manipulativnih prijemov od Asosa in še občutno več od Zare ali H&M. Med njimi so lažni časovniki odštevanja, zavajajoča vizualna hierarhija in prikrivanje ključnih podatkov o izdelku.
Ob tem je Borzan opozorila, da poceni spletne platforme niso le cenovno zavajajoče, temveč tudi zdravstveno tvegane. Dansko testiranje je pokazalo, da 86 odstotkov jaken, kupljenih prek Temuja, vsebuje nevarne kemikalije. Enako visok delež otroških igrač ne ustreza varnostnim standardom. V Italiji ima 87 odstotkov testirane kozmetike napačne sezname sestavin ali roke trajanja, pri Sheinu pa so poljske in belgijske analize odkrile strupene snovi v polovici testiranih oblačil in nakita.
Hrvaška po teh podatkih ostaja na evropskem dnu po spoštovanju potrošniških pravic. Državnim institucijam zaupa le 31 odstotkov državljanov, kar je pol manj od evropskega povprečja. Komaj 17 odstotkov Hrvatov dobro pozna svoje pravice. V Sloveniji razmere niso tako skrajne, a Tržni inšpektorat tudi pri nas odkriva nepravilnosti. Junija letos je izdal opozorilo o porastu goljufivih spletnih trgovin, ki obljubljajo visoke popuste ali brezplačne izdelke, za katere se nato izkaže, da niso brezplačni. V odmevnem primeru podjetja Kanes je inšpektorat ugotovil, da je trgovec oglaševal cenovno prednost s prečrtanimi cenami, za katere ni mogel dokazati, da so bile kdaj koli veljavne.
Borzan je aprila letos na Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov že dosegla sprejem resolucije, ki naslavlja tudi pojav skrčflacije in skimpflacije, torej zmanjševanja gramature in kakovosti izdelkov ob nespremenjeni ali zvišani ceni. Po njeni raziskavi je 95 odstotkov hrvaških potrošnikov opazilo to prakso, 80 odstotkov pa padec kakovosti. Evropski zakon, ki bi moral omejiti teritorialna cenovna neravnovesja med zahodom in vzhodom EU, se obeta šele leta 2026. Evropski potrošniki zaradi teh omejitev po ocenah vsako leto izgubijo približno 19 milijard evrov.
