Škotska industrija viskija se sooča z eno najhujših kriz v zadnjih desetletjih. Kombinacija ameriških carin in padajočega povpraševanja zaradi visokih življenjskih stroškov je ustvarila presežek zalog, ki ga branža imenuje “whisky loch”, piše Financial Times.
Združenje škotskega viskija (SWA) ocenjuje, da 10-odstotna ameriška carina na britanske izdelke industrijo stane približno 4 milijone funtov tedensko oziroma skoraj 20 milijonov funtov mesečno. Vrednost izvoza škotskega viskija je v letu 2024 padla za 3,7 odstotka na 5,4 milijarde funtov, medtem ko je obseg izvoza narastel za 3,9 odstotka, kar kaže na premik potrošnikov k cenejšim izdelkom, navaja The Spirits Business.
Posledice so že vidne. Brown-Formanova destilarna Glenglassaugh je januarja prešla na model deljene proizvodnje z BenRiachem, destilarna Isle of Harris pa je aprila ustavila proizvodnjo in odpustila delavce. Tudi destilarna InchDairnie, ki je maja predstavila svoje prve single malte, je oktobra napovedala odpuščanja zaradi padca globalnega povpraševanja.
Diageo, lastnik znamke Johnnie Walker in največji proizvajalec viskija na svetu, je maja sporočil, da bi carine lahko zmanjšale letni dobiček za 150 milijonov dolarjev, čeprav pričakuje, da bo polovico izgube nadomestil. Manjše destilarne so v še težjem položaju. Anthony Wills iz destilarne Kilchoman pojasnjuje, da carine pomenijo izgubo desetih odstotkov prodaje, kar je za majhno podjetje hud udarec, prenosi CBS News.
Škotska industrija viskija zaposluje 41.000 ljudi samo na Škotskem in prispeva 7,1 milijarde funtov k britanskemu gospodarstvu. SWA skupaj z ameriškim združenjem Discus poziva obe vladi k odpravi carin pred praznično prodajno sezono.
Euromonitor kljub težavam napoveduje, da se bo obseg prodaje škotskega viskija v letu 2025 povečal za 1,38 odstotka na približno 98,1 milijona zabojčkov po devet litrov. Svetla točka je tudi trgovinski sporazum med Združenim kraljestvom in Indijo, ki je znižal uvozne carine s 150 na 75 odstotkov.
