Evropska unija in evroobmočje sta v drugem četrtletju leta 2025 pokazala počasno, a pozitivno rast gospodarske aktivnosti. Po sezonsko prilagojenih podatkih Eurostata se je bruto domači proizvod (BDP) povečal za 0,2% v EU in za 0,1% v evrskem območju v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. Slovenija je v istem obdobju dosegla 0,7% rast, kar presega povprečje evrskega območja.
BDP je v evrskem območju medletno zrasel za 1,5%, v EU pa za 1,6%. To kaže na trajno gospodarsko ekspanzijo, čeprav se je rast nekoliko upočasnila glede na prvo četrtletje, ko je BDP v evroobmočju narasel za 1,6%, v EU pa za 1,7%. Med državami članicami so največjo medletno rast zabeležile Danska (+1,3%), Hrvaška in Romunija (obe +1,2%), medtem ko so Nemčija, Italija in Finska zabeležile rahlo zmanjšanje gospodarske aktivnosti.
Rast je spodbudila predvsem poraba gospodinjstev, ki je zrasla za 0,3% v EU in 0,1% v evrskem območju, ter povečanje javne porabe. Gre za znak, da potrošniki in države ohranjajo previden optimizem, ki pa ga omejujejo negotovosti na globalni ravni.
Stabilen trg dela s kančkom zadržanosti
Zaposlovanje je v drugem četrtletju v evrskem območju in EU zraslo za skromnih 0,1%, medtem ko je v prvem četrtletju rast znašala 0,2%. Glede na leto prej se je število zaposlenih povečalo za 0,6% v evrskem območju in 0,4% v EU. Slovenija se v zaposlovanju na letni ravni sooča z rahlo negativno rastjo zaposlenih (-0,4%), čeprav je bilo v prejšnjih obdobjih zaznati nihanja.
Opravljene delovne ure pa so v primerjavi z lanskim letom upadle tako v evrskem območju kot v EU. Ta trend kaže na izzive pri povečanju delovne produktivnosti in prilagoditvi gospodarstva novim ekonomskim razmeram.
Za slovenski gospodarstvo rast BDP v drugem četrtletju ni bila rekordna, a je bila vseeno pozitivna. Slovenija je s 0,7% rastjo dokazala zmožnost rasti v trenutnih globalnih negotovostih in izzivih, kot so energetske cene in trgovinske napetosti. Kljub temu se Slovenija sooča z rahlim padcem v zaposlovanju.
V kontekstu Evrope pa slovenska gospodarska rast sledi trendom nekaterih držav iz srednje in vzhodne Evrope, ki kažejo boljši razvoj v primerjavi z velikimi gospodarstvi, kot sta Nemčija in Italija.
Preberite več:
Gospodarski obeti za večino držav članic ostajajo zadržani, saj globalne politične in gospodarske negotovosti vplivajo na investicije in potrošnjo. Eurostat opozarja na potrebo po trajnostni rasti, ki bo temeljila na stabilnem trgu dela ter tehnološki in brezogljični preobrazbi gospodarstva.
