Članice skupine G7 so se dogovorile, da ameriškim multinacionalnim podjetjem ne bo treba plačevati globalnega minimalnega davka na dobiček. Ta odločitev je sledila umiku spornega 899. člena iz predloga ameriškega proračunskega zakona, ki je predvideval povračilni davek za podjetja s tujimi lastniki. Po novem bodo ameriška podjetja obdavčena le doma, kar pomeni, da ne bodo podvržena dodatnim davčnim obremenitvam v drugih državah članicah G7.
Dogovor, ki ga je objavilo kanadsko predsedstvo skupine G7, uvaja t. i. “side-by-side” sistem, kjer se ameriška podjetja obdavčujejo po domačih pravilih, tako za domače kot tuje dobičke. Ta rešitev naj bi po mnenju članic G7 prinesla večjo stabilnost in gotovost v mednarodnem davčnem sistemu ter preprečila dvojno obdavčitev.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je že pred tem pozval ameriški kongres, naj umakne 899. člen, ki je bil označen kot “povračilni davek”. Ta člen je namreč omogočal uvedbo dajatev proti državam, ki naj bi nepravično obdavčevale ameriška podjetja. Umik tega člena je bil ključni pogoj za dosego dogovora z ostalimi članicami G7.
Reakcije in širši kontekst
Dogovor je bil v medijih označen kot pomemben kompromis, ki pa hkrati sproža kritike. Strokovnjaki za davčno pravičnost opozarjajo, da bo izključitev ZDA iz globalnega minimalnega davka omogočila ameriškim multinacionalkam, da ohranijo številne davčne privilegije, kar lahko vodi v neenakopravno konkurenčno okolje.
OECD je dogovor pozdravil kot pomemben korak k izboljšanju mednarodnega davčnega sistema, ki je ključnega pomena za pravičnejšo in učinkovitejšo obdavčitev globalnih podjetij. Hkrati pa poudarjajo, da bo treba sodelovati z vsemi državami, da se doseže širši konsenz in prepreči izogibanje davkom.
V Evropski uniji so pravila o minimalni 15-odstotni stopnji dejanske obdavčitve multinacionalk začela veljati z začetkom leta 2024, kar je del prizadevanj za boj proti davčnim utajam in izogibanju plačilu davkov.
