Na papirju je slika spodbudna. V Sloveniji je lani poslovalo več podjetij kot leto prej, več ljudi je bilo zaposlenih ali samozaposlenih, podjetniška mreža se je širila po vseh regijah. A ko pogledamo finance, se zgodba zaplete. Skupni prihodki podjetij so se namreč prvič po letu 2020 zmanjšali. Ne veliko, a dovolj, da se gospodarstvo vpraša, kam gre.
Po končnih podatkih državnega statističnega urada je v letu 2024 v Sloveniji poslovalo 234.446 podjetij, kar je 2,4 odstotka več kot leto prej. Zaposlovala so nekaj več kot milijon ljudi, natančneje 1.008.213 oseb. Skupni prihodki pa so znašali 166,4 milijarde evrov, kar je 0,7 odstotka manj kot leta 2023.
Gre za majhen padec, a simbolno pomemben. Takšnega upada namreč nismo beležili že štiri leta, vse od pandemičnega leta 2020.
Več podjetij, manj prihodkov
Na prvi pogled se podatki zdijo nelogični. Če je podjetij več in če ta zaposlujejo več ljudi, zakaj se potem skupni prihodek zmanjšuje? Odgovor je v strukturi gospodarstva.
Rast števila podjetij je bila predvsem posledica večjega števila mikropodjetij in samostojnih podjetnikov. Ti so številčni, a po prihodku praviloma skromnejši. Hkrati so nekateri sektorji, ki ustvarjajo največ denarja, lani občutili precejšen padec.
Najbolj je upadel prihodek v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, za kar za 23 odstotkov. Gre za panogo, ki je v preteklih letih beležila izjemne prihodke, predvsem zaradi visokih cen energentov. Lani so se razmere umirile, kar se je neposredno poznalo tudi v statistiki.
Na drugi strani je močno zrasel prihodek v poslovanju z nepremičninami, in sicer za več kot 20 odstotkov, kar potrjuje, da nepremičninski trg ostaja eden ključnih motorjev gospodarstva.
Kje posluje največ podjetij?
Po dejavnostih ni večjih presenečenj. Tako kot že vrsto let največ podjetij deluje v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, skoraj 18 odstotkov vseh. Sledijo trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil, nato gradbeništvo.
Zanimivo je, da se je število podjetij povečalo skoraj povsod. Izjema sta bili le dve področji: oskrba z vodo, ravnanje z odpadki in saniranje okolja ter finančne in zavarovalniške dejavnosti. Tam je bilo podjetij celo nekoliko manj kot leto prej.
Najhitrejšo rast števila podjetij so beležile druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter izobraževanje, kar kaže na nadaljnjo fragmentacijo trga in rast storitvenih dejavnosti.
Kdo zaposluje in kdo ustvarja denar?
Če pogledamo zaposlovanje, hitro postane jasno, kdo nosi slovensko gospodarstvo. Predelovalne dejavnosti in trgovina skupaj zaposlujejo več kot tretjino vseh zaposlenih in samozaposlenih. Dodamo še izobraževanje in gradbeništvo, pa pridemo že do več kot polovice vseh delovnih mest.
Ti isti panogi, predelovalne dejavnosti in trgovina, ustvarita tudi več kot polovico vseh prihodkov podjetij v Sloveniji. Skoraj 30 odstotkov prihodka ustvarijo predelovalne dejavnosti, dobro četrtino pa trgovina.
To pomeni, da se ob morebitnem ohlajanju v teh dveh sektorjih hitro zamaje celotna slika gospodarstva.
Mikro po številu, velika po moči
Slovenija ostaja dežela mikropodjetij. Kar 95 odstotkov vseh podjetij ima manj kot deset zaposlenih. A po prihodku slika ni več tako razpršena.
Velika podjetja, čeprav jih je malo, ustvarijo več kot tretjino vseh prihodkov. Srednje velika podjetja dodajo še skoraj četrtino. Mikro in mala podjetja prispevajo vsak približno petino.
Zanimivo je tudi, da so mikropodjetja in velika podjetja lani celo povečala prihodke, medtem ko so srednje velika in mala podjetja beležila padec. To kaže na pritisk, ki ga čuti srednji del gospodarstva, ki nima več prednosti majhnosti in tudi moči velikih sistemov ne.
Ljubljana močno pred vsemi
Število podjetij se je povečalo v vseh slovenskih regijah, najbolj v posavski in jugovzhodni Sloveniji. Vzhodna Slovenija je ustvarila več prihodka kot leto prej, a ob tem zaposlovala nekoliko manj ljudi. Zahodna Slovenija pa je beležila obratno sliko – več zaposlenih, a manj prihodka.
Največ podjetij še naprej deluje v osrednjeslovenski regiji. Več kot tretjina vseh slovenskih podjetij ima tam sedež, ustvarijo pa skoraj polovico vseh prihodkov v državi.
Med občinami je razlika še izrazitejša. Ljubljana ima že več kot 50 tisoč podjetij, kar je več kot petina vseh v Sloveniji. Zaposlujejo okoli 302 tisoč ljudi in ustvarijo približno 40 odstotkov vseh prihodkov podjetij v državi.
Sledita Maribor in Koper, a z velikim razkorakom. Ljubljana je po prihodkih skoraj osemkrat močnejša od Maribora, kar znova odpira vprašanje regionalnega ravnotežja in koncentracije gospodarske moči.
Podatki za leto 2024 ne kažejo na krizo, kažejo pa na ohlajanje. Podjetniška aktivnost ostaja visoka, a denarja je v obtoku nekoliko manj. Stroški, negotovost, spremembe na energetskih trgih in previdnejše poslovne odločitve so pustile sled. V prihodnjih letih bo šele jasno, ali je to zgolj kratek predah ali začetek daljšega obdobja umirjene rasti.
