Bolezen slinavke in parkljev, ki je izjemno nalezljiva in nevarna za živali, se še naprej širi. Po prvih primerih na Madžarskem je v začetku marca nedavno izbruhnila epidemija na Slovaškem, blizu meje z Avstrijo. Okužena je bila kmetija z več kot 3.000 živalmi.
Da bi preprečili širjenje bolezni v Avstrijo, se v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za zdravje pripravljajo novi ukrepi. Naslednji korak bo zaprtje mejnih prehodov med Avstrijo ter Slovaško in Madžarsko, poroča SEEbiz.
To bo v prvi vrsti prizadelo manjše mejne prehode. Trenutno ni dokazov o uvedbi ukrepov znotraj Avstrije. Ukrepi so namenjeni zaščiti domačih kmetij in živali.
“Za okužbo zadostuje le nekaj virusnih delcev, ki jih lahko veter odnese do 40 kilometrov daleč,” opozarja virolog.
Pojav virusa v Avstriji bi povzročil množično usmrtitev okuženih čred, kar bi resno prizadelo izvoz. Avstrija je preventivno prepovedala uvoz živali in živalskih proizvodov iz Slovaške in Madžarske, na njenem ozemlju pa trenutno ni potrjenih primerov. Bolezen prizadene vse kopitarje, vključno z domačimi in divjimi vrstami, inkubacijska doba pa traja od dva do 14 dni.
Zadnji izbruh bolezni slinavke in parkljev – skrajšano FMD – je v Avstriji nastopil pred več kot 40 leti, julija 1981. Od začetka leta se primeri nenehno pojavljajo po vsej Evropi. Nemčija je prvič prijavila epidemijo pri bizonih 10. januarja 2025. Madžarska in Slovaška sta prizadeti od 7. marca.
“Soočamo se z najnevarnejšim znanim živalskim virusom – zaradi njegove izjemne nalezljivosti,« je dejal virolog Norbert Novotni (Norbert Nowotny) z Veterinarske univerze na Dunaju.
Slinavka in parkljevka najpogosteje prizadene govedo, redkeje ovce, koze in prašiče. Strokovnjaki poudarjajo, da se širi izjemno hitro – hitreje od prašičje kuge in je še nevarnejša.
Bolezen slinavke in parkljev je uvrščena med bolezni kategorije A, za katere so po evropskih predpisih potrebni strogi in celoviti ukrepi nadzora (Uredba (EU) 2016/429, Uredba (EU) 2020/687 itd.). Nadzorni ukrepi vključujejo usmrtitev in varno odstranitev vseh živali v okuženih prostorih, vzpostavitev zaščitne cone (najmanj tri kilometre) in nadzorne cone (najmanj deset kilometrov), prepoved premikov živih dovzetnih živali in proizvodov živalskega izvora ter druge preventivne in biovarnostne ukrepe.
Preberite več:
Bolezen je stalno prisotna na afriški celini in v Aziji, kjer je bila na primer v Turčiji v letih 2024 in 2025 prijavljena v 149 obratih.
