Svet EU je v ponedeljek dokončno odobril popolno prepoved uvoza ruskega plina. Slovaška in Madžarska sta glasovali proti in napovedali tožbo na Sodišču Evropske unije.
Po podatkih Sveta EU bo prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina začela veljati s 1. januarjem 2027, za plinovodni plin pa s 30. septembrom 2027. Ukrep bo stopil v veljavo šest tednov po objavi uredbe v Uradnem listu EU, obstoječe pogodbe pa bodo imele prehodno obdobje.
Slovaški zunanji minister Juraj Blanar je po poročanju slovaške tiskovne agencije TASR napovedal, da bo Bratislava vložila tožbo na Sodišču EU in zahtevala razveljavitev uredbe REPowerEU. “Ne moremo sprejeti rešitev, ki ne odražajo dejanskih zmogljivosti in posebnosti posameznih držav,” je dejal. Načrt za opustitev ruske nafte je po njegovih besedah treba temeljito preučiti glede vpliva na energetsko varnost, konkurenčnost in socialno stabilnost.
Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je na omrežju X zapisal, da bo Budimpešta uporabila “vsa pravna sredstva” za razveljavitev prepovedi. Uredbo je označil za “pravno goljufijo”, saj je po njegovem to sankcijski ukrep, ki bi moral biti sprejet soglasno, ne pa z okrepljeno večino. Obe državi sta že pripravili pravno utemeljitev in bosta zahtevali takojšnjo obravnavo ter začasno odložitev veljavnosti uredbe.
Uredba je bila oblikovana kot trgovinska, kar je omogočilo sprejetje z okrepljeno večino in tako zaobšlo nasprotovanje Budimpešte in Bratislave. Obe državi ostajata močno odvisni od ruskih energentov in si prizadevata ohraniti tesne vezi z Moskvo. Madžarska večino nafte še vedno prejema po naftovodu Družba, plin pa po plinovodu TurkStream prek Bolgarije in Srbije.
Po podatkih Sveta EU je ruski plin lani še vedno predstavljal 13 odstotkov vsega plina, uvoženega v EU, kar znaša več kot 15 milijard evrov letno. Države članice morajo do 1. marca 2026 pripraviti nacionalne načrte za diverzifikacijo dobave in opredeliti težave pri nadomeščanju ruskega plina. Komisija načrtuje, da bo do konca leta 2027 predlagala tudi zakonodajo za postopno opustitev uvoza ruske nafte.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob dogovoru decembra lani dejala, da sporazum pomeni “dobo popolne energetske neodvisnosti Evrope od Rusije”. Energetski komisar Dan Jørgensen je izrazil obžalovanje nad odzivom Madžarske in poudaril, da se Unija k ruskim energentom ne bo vrnila niti po koncu vojne v Ukrajini.
