Slovenci imajo med evropskimi delavci najkrajšo pot do službe

prevoz, LPP, kolo, Ljubljana
Foto: Unsplash

Podatki raziskave, ki jo je izvedlo kadrovsko podjetje SD Worx med 16 evropskimi državami in več kot 16.000 zaposlenimi, kažejo na velike razlike v dolžini potovanj na delo med evropskimi državami. Med njimi izstopajo Belgijci, ki dnevno preživijo največ časa na poti do službe, ter Slovenci, ki so med tistimi z najkrajšo potjo in najkrajšim časom potovanja.

Belgijski delavci v povprečju porabijo kar 57 minut na dan za pot na delo in nazaj, velik delež pa jih porabi več kot uro in pol za vsakodnevno potovanje. To je daleč najdaljši čas med državami, ki jih obsega raziskava. Za primerjavo, v Sloveniji je povprečna dnevna pot do službe in nazaj dolg približno 40 minut, kar postavlja Slovenijo med države z najkrajšim časom potovanja. Podoben čas na poti imajo tudi Srbi, Hrvati in Italijani. Nemci, Irci, Švedi in Nizozemci pa se gibljejo med 50 in 54 minutami.

Razdalje in sredstva prevoza

Belgijci na delo prevozijo največ kilometrov, povprečno okoli 39 km na dan (do cilja in nazaj). Tudi po tej meri so Slovenci pod evropskim povprečjem, z razdaljo približno 34 km dnevno. Glavno prevozno sredstvo ostaja avtomobil – v Belgiji ga vsakodnevno uporablja okoli 55% vprašanih, sledijo kolo (18%) in javni prevoz (11%). Znaten delež ljudi kombinira različne vrste prevoza ali pa potuje peš.

Za tiste, ki se v službo odpravljajo s kolesom ali peš, je potovanje pogosto krajše in bolj nadzorovano, saj manj trpijo zaradi prometnih zastojev ali vremenskih nevšečnosti.

Kaj vpliva na dolžino potovanj? 

Med glavnimi razlogi so raznolika belgijska pokrajina, razpršena naselja v primerjavi z delovnimi mesti, prometna gneča, podhranjena infrastruktura ter premalo podpore trajnostnim oblikam prevoza. Poleg tega v Belgiji delavci pogosto nimajo možnosti prilagoditi začetek delovnika, zato so prisiljeni vsak dan potovati v času največjega prometnega bremena.

V Sloveniji so pogoji drugačni. Krajše razdalje, manj prometnih stoječih mest in fleksibilnejši delovni čas pripomorejo k skrajšanju potovalnega časa. Kljub temu tudi Slovenci izražajo željo po izboljšavah, kot so boljša javna prometna infrastruktura in več možnosti za delo od doma ali kombinirane načine prevoza, ki bi zmanjšali vsakodnevni stres.

Dolga potovanja imajo številne negativne posledice za delavce

Belgijci, ki vsak dan preživijo več kot uro in pol na poti, pogosto izražajo nezadovoljstvo z izgubljenim časom, ki bi ga raje namenili produktivnejšim ali sproščujočim aktivnostim. Dolg čas potovanja lahko zmanjšuje tudi njihovo motivacijo in zadovoljstvo z delom.

Po drugi strani imajo države z krajšo potovalno dobo, kot Slovenija, prednost pri ohranjanju kakovosti življenja in večji delovni učinkovitosti. Manj izgubljenega časa na poti po podatkih raziskave prispeva k večji energiji in produktivnosti zaposlenih.

V raziskavi so predlagane različne rešitve za zmanjšanje potovalnih bremen:

  • Razvoj trajnostnega transporta z več kolesarskih poti, podporo uporabi koles ter integracijo javnega prevoza.
  • Fleksibilni delovni čas in možnost dela na daljavo, vsaj delno.
  • Pametno urbanistično načrtovanje, ki postavlja stanovanjske in delovne objekte bližje skupaj, da se zmanjša promet.
  • Spodbude za souporabo vozil in kombinirane načine prevoza.

Rezultati SD Worxove raziskave jasno kažejo, da so razmere glede potovanj na delo v Evropi zelo različne. Medtem ko Belgijci dnevno preživijo največ časa na poti, Slovenci izstopajo po krajši poti in času. Vse države pa se še vedno soočajo z izzivom, kako izboljšati mobilnost in kakovost življenja zaposlenih.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji