Slovenci kopičijo prihranke: 81 % denarja ostaja na računih

Slovenski bančni sistem ostaja stabilen, a podatki razkrivajo precej bolj zadržano sliko gospodarstva. Medtem ko depoziti hitro rastejo, podjetja ostajajo previdna, večina denarja pa leži na računih brez vezave.

Vloge nebančnega sektorja so do oktobra dosegle 43,5 milijarde evrov, pri čemer so gospodinjstva v prvih desetih mesecih prispevala 1,2 milijarde evrov dodatnih prihrankov. Rast depozitov pa je bila skoraj trikrat višja kot leto prej, kažejo podatki Banke Slovenije.

Ključni podatek ni le rast vlog, temveč njihova struktura. Kar 81 odstotkov vseh depozitov ostaja na vpogled, kar pomeni, da varčevalci denarja ne vežejo in ga ne usmerjajo v bolj donosne oblike. Razlogi so kombinacija nizkih depozitnih obrestnih mer in negotovosti, ki spodbuja previdnost. Denar tako ostaja v bančnem sistemu, a brez večje vloge v investicijskem ciklu.

Podjetja zadržujejo investicije, kredite poganjajo gospodinjstva

Pri podjetjih je slika drugačna. V prvi polovici leta so se njihove vloge zmanjšale, v zadnjih mesecih pa ponovno povečale. To kaže na zadržanost pri investicijah. Podjetja v negotovem okolju raje kopičijo likvidnost kot vlagajo v širitev.

Rast posojil ostaja solidna in presega evropsko povprečje. Medletno znaša 7 odstotkov, kar je precej nad povprečjem evrskega območja. A struktura kreditiranja ostaja enostranska. Največji delež predstavljajo gospodinjstva, kjer se še naprej povečujeta obseg stanovanjskih in potrošniških posojil. Kreditiranje podjetij se je šele v zadnjih mesecih nekoliko okrepilo.

Kakovost portfelja stabilna, dobički se umirjajo

Delež nedonosnih izpostavljenosti ostaja nizek, pri 1,2 odstotka. Povečanje je povezano predvsem z nekaj podjetji v industriji, medtem ko širših poslabšanj ni zaznati.

To potrjuje, da bančni sistem ostaja odporen na tveganja. Dobiček bank je letos nekoliko nižji kot lani, predvsem zaradi nižjih obrestnih prihodkov in višjih rezervacij. Kljub temu ostaja nad dolgoročnim povprečjem, kar kaže na še vedno ugodno poslovno okolje za banke.

Primerjava s povprečjem evrskega območja

Slovenija izstopa predvsem po hitrejši rasti kreditov, zelo visokem deležu likvidnih vlog ter nizkem deležu slabih posojil, kar pomeni, da je sistem stabilen in likviden, a hkrati manj usmerjen v dolgoročno financiranje.

Slika bančnega sistema je stabilna, a ne povsem dinamična. Denar se kopiči, kreditiranje poganjajo predvsem gospodinjstva, podjetja pa ostajajo previdna. V primerjavi z evrskim območjem je Slovenija bolj likvidna in manj tvegana, vendar tudi bolj zadržana pri investicijah. Likvidnosti je v sistemu dovolj, vendar njen vpliv na gospodarsko rast ostaja omejen.