Slovenci so bili lani najštevilčnejši tuji kupci nepremičnin na Hrvaškem. Po podatkih hrvaške Davčne uprave so kupili 2.569 nepremičnin, Nemci pa 1.963. Hrvaški nepremičninski trg se ohlaja hitreje, kot je marsikdo pričakoval.
V prvih devetih mesecih leta 2025 je bilo opravljenih 85.600 kupoprodaj, 13 odstotkov manj kot leto prej. Prodaja stanovanj je padla za 15 odstotkov, hiš za 22 odstotkov, gradbenega zemljišča pa za skoraj 14. Tujci, med katerimi prevladujejo prav Slovenci, Nemci in Avstrijci, so se po poročanju portala Monitor.hr umaknili še hitreje in opravili 22 odstotkov manj poslov.
Daleč najostrejši upad beleži Primorsko-goranska županija, kjer se je število kupoprodaj s 14.574 strmoglavilo na 9.937. Domači mediji to pripisujejo previsokim cenam in zasičenosti trga. Splitsko-dalmatinska županija je izgubila 23,5 odstotka prometa, Istra 16,5 odstotka, Zagreb pa dobrih deset.
Kljub manjšemu prometu cene ne popuščajo. V Zagrebu je povprečni kvadratni meter rabljenega stanovanja v prvem polletju 2025 po podatkih analitične platforme Opereta stal 3.166 evrov, 16 odstotkov več kot leto prej. Novogradnja ob morju dosega med šest in deset tisoč evrov za kvadrat.
“Kupci niso več pripravljeni plačati cen, ki jih zahtevajo lastniki. Povpraševanje obstaja, a realizacije ni,” je za HRT povedal splitski nepremičninski posrednik Marin Biliškov. Dubravko Ranilović iz združenja za poslovanje z nepremičninami pri Hrvaški gospodarski zbornici dodaja, da na trgu ostaja več kot 80.000 neprodanih stanovanj, proda pa se jih letno le okoli 28.000. “To jasno govori, da so cene za večji del ponudbe previsoke.”
Svoj del prispeva tudi recesija pri kupcih od drugod. Nemško nepremičninsko tržišče je v zadnjih dveh letih doživelo največji padec v dveh desetletjih. Avstrija se spoprijema s podobnimi težavami. Tina Mihovilović, agentka za nepremičnine iz Pulja, za HRT ocenjuje, da se to neposredno odraža na hrvaškem trgu. Slovenci, ki jih sicer še vedno priteguje Istra, Kvarner in dalmatinska obala, kupujejo previdneje kot pred leti.
Proti toku plavajo le manjše celinske županije. Varaždinska je v prvem polletju zabeležila 28-odstotno rast transakcij, manjši porast pa tudi Koprivniško-križevška in Liško-senjska. Namesto ob morju kupci vse pogosteje iščejo cenejše lokacije z dobro cestno povezavo.
Hrvaška vlada medtem poskuša razbremeniti trg s programom dostopnega najema in želi v promet spraviti del od približno 600.000 praznih stanovanj. Agencija APN je letos uvedla tudi povračilo davka za mlade kupce prvega stanovanja. A brez resnejšega premika pri cenah bo vse to najverjetneje premalo.
