Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je prejela preliminarne podatke o finančnih računih slovenskih rezidentov v tujini za preteklo leto. Podatke je objavil poslovni portal SEEbiz.
Slovenski rezidenti so leta 2024 imeli 456.960 odprtih računov v tujini, kar je 1,6 odstotka več kot leto prej, ko je bilo evidentiranih 449.932 računov. Skupna vrednost sredstev na teh računih je konec leta 2023 znašala več kot tri milijarde evrov, medtem ko je leto prej znašala 2,8 milijarde evrov.
FURS je do zdaj prejel podatke od 96 držav. Skoraj 90 odstotkov vseh tujih računov je v petih državah: Litvi, Nemčiji, Avstriji, Irski in na Cipru.
Zanimivo je, da se seznam po številu računov razlikuje od razporeditve po vrednosti. Na prvem mestu po številu računov je Litva, kar je posledica razmaha digitalnih bank in fintech platform. Tradicionalno pa Slovenci še vedno največ premoženja hranijo v sosednji Avstriji.
Slovenija od leta 2018 sodeluje v sistemu avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih (CRS), ki ga koordinira OECD. Rok za izmenjavo podatkov je september tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
FURS prejme podatke o stanju na računih, obrestih, dividendah in drugih dohodkih slovenskih rezidentov v tujini. Finančne institucije v tujini te podatke posredujejo svojim davčnim upravam, te pa jih nato avtomatično izmenjajo s Slovenijo.
Lani so davčni zavezanci vložili 17.519 samopriglasitev, kar je sicer 3,2 odstotka manj kot leto prej. FURS je na njihovi podlagi ugotovil 30,8 milijona evrov davčnih obveznosti – za 9,3 odstotka več kot leto pred tem.
FURS ne razkriva, koliko dodatnih prihodkov je prinesla avtomatična izmenjava, saj primerov ne obravnavajo množično, temveč individualno.
Kje imajo Slovenci največ premoženja v tujini
Vsak, ki odpre transakcijski račun v tujini, ga mora prijaviti v osmih dneh. To velja ne glede na to, ali na računu sploh so sredstva ali obdavčljivi dohodki. Prijava se opravi preko sistema eDavki ali na obrazcu DR-02.
Globe so občutne: od 200 do 1.200 evrov za fizične osebe, od 800 do 10.000 evrov za samostojne podjetnike in od 1.200 do 30.000 evrov za pravne osebe. Če zavezanec ni prijavil tudi dohodkov s tega računa (obresti, dividende), sledijo dodatne kazni.
Na FURS pojasnjujejo, da so najpogostejše kršitve ravno te: zavezanci so prijavili račun, niso pa prijavili dohodkov z njega. Drugi pa so prijavili zgolj neto zneske – torej dohodke, zmanjšane za davek, plačan v tujini.
Strokovnjaki opozarjajo, da je rast števila računov predvsem posledica digitalnih bank. Neobanke kot Revolut, N26, Wise ali Trade Republic omogočajo odprtje računa v nekaj minutah, brez obiska poslovalnice. To je še posebej priljubljeno pri mlajši generaciji in tistih, ki poslujejo mednarodno.
FURS poudarja, da prejema podatke o vseh teh računih – tudi če gre za račun pri digitalni banki z majhnim ali celo ničelnim stanjem. Dolžnost prijave ostaja enaka kot pri klasični banki.
