V dobi digitalne komunikacije, ko e‑pošta, družbena omrežja in instant sporočila nadomeščajo klasično pošto, bi marsikdo pričakoval, da bodo razglednice in pisma povsem izginila. A podatki Eurostata kažejo, da razglednice še vedno obstajajo, čeprav trg doživlja očiten upad. V letu 2024 je bila vrednost prodanih razglednic v Evropski uniji 60 milijonov evrov, kar je 15 odstotkov manj kot leto prej.
Čeprav so številke morda skromne, je zanimivo, da je pandemija leta 2020 in 2021 prinesla pravi preskok v prodaji, skoraj 50‑odstotno rast. Takrat so se ljudje, omejeni doma, odločali za klasično pošto, da so ohranili stik z družino in prijatelji, pogosto na način, ki ni bil možen preko digitalnih kanalov. Podobni trendi so opazni tudi pri slovenskih uporabnikih, ki so v tem obdobju pošiljali več razglednic kot običajno.
Razglednice kot del kulture in turizma
V Sloveniji so razglednice še vedno tesno povezane s turizmom. Obiskovalci večjih mest, kot sta Ljubljana in Maribor, pogosto kupijo razglednico kot spomin ali darilo. Po podatkih Slovenske turistične organizacije (STO) so razglednice in lokalni spominki še vedno ena od najpogostejših “nakupljenih manjših stvari” v času turističnih obiskov. Čeprav natančnih številk za Slovenijo ni, pa je trend jasen, manj rednih pošiljateljev, več turističnih kupcev.
Poštni sektor se je na to prilagodil. Zaposleni v poštnih in kurirskih storitvah v EU je 1,45 milijona, od tega je kar 62,9 odstotka moških. V Sloveniji je število zaposlenih manjše, a sektor še vedno zagotavlja pomembno podporo turizmu in malim podjetjem, ki prodajajo papirnate izdelke, kot so razglednice.
Trendi po pandemiji
Prodaja razglednic se po pandemiji vrača proti nižjim številkam, kar je pričakovano. Ljudje so navajeni na hitre digitalne alternative in pogosto pošiljajo le posebne sporočila ob praznikih ali ob osebnih mejnikih, kot so rojstni dnevi, poroke ali obletnice. Kljub temu nekateri strokovnjaki vidijo priložnost v personalizaciji, unikatnih dizajnih in lokalnih motivih, ki jih ni mogoče nadomestiti z elektronskimi sporočili.
Digitalna konkurenca sicer neizprosno pritiskuje na klasično pošto, a po drugi strani ustvarja tržne niše. Manjše tiskarne in oblikovalci se specializirajo za razglednice z unikatno grafiko, ilustracijami ali lokalnimi motivi. Tako lahko razglednica postane spominek ali umetniški izdelek, ne le komunikacijsko sredstvo. Slovenija, s svojo pestro kulturno in naravno dediščino, ima tu še vedno prednost.
Kdo še pošilja razglednice?
Najbolj aktivni pošiljatelji so še vedno starejše generacije, ki cenijo osebni dotik pisma ali kartice. Hkrati pa se je med mlajšimi ustvaril trend, da razglednico pošljejo kot del doživetja ali turistične aktivnosti, kar pomeni, da razglednica postaja darilo ali simbol, ne zgolj komunikacijsko sredstvo. Pri tem je pomembno, da so razglednice dostopne v trgovinah s spominki, hotelih in turističnih informativnih centrih.
Pandemija je pokazala, da se klasične navade lahko vrnejo, če je ponudba pravočasno prilagojena in dostopna. V času omejitev so ljudje spet odkrili užitek v pošiljanju in prejemanju pisem. To je pokazatelj, da je trg kljub tehnološkemu napredku živahen, čeprav ni več tako obsežen kot pred desetletjem.
Preberite več:
Razglednice so danes del kulturne dediščine, turizma in osebnih trenutkov. Prodaja po EU se sicer zmanjšuje, a Slovenija še vedno izkorišča priložnosti, ki jih ponuja turistični obisk in lokalni dizajn. Pandemija je pokazala, da obstaja zanimanje tudi med mladimi, čeprav v omejenem obsegu. Poštni sektor in oblikovalci tako še vedno vidijo možnosti, da razglednica ni samo spomin, ampak tudi simbol povezovanja in tradicije.
