Pričakovanja Slovencev glede gospodarskega stanja v državi so novembra skočila za štiri odstotne točke – največji mesečni premik med vsemi komponentami kazalnika zaupanja potrošnikov. Hkrati je pripravljenost za večje nakupe ostala na nič, primernost trenutka za večje nakupe pa je padla za dve odstotni točki.
Podatki, ki jih je 20. novembra objavil Statistični urad Republike Slovenije, kažejo zanimiv paradoks v vedenju slovenskih potrošnikov: čedalje optimističnejši so glede prihodnosti države, a vedno bolj previdni, ko gre za lastno porabo.
Kazalnik zaupanja potrošnikov je novembra znašal minus 25 odstotnih točk. Številka je še vedno negativna, a se dviguje – oktobra je bila minus 26, novembra lani še nižja. Trend rasti traja od septembra.
Zanimivo pa je, kaj se dogaja z posameznimi komponentami kazalnika. Vprašani o gospodarskem stanju v Sloveniji v naslednjih 12 mesecih so Slovenci precej bolj optimistični – kazalnik je zrasel za štiri odstotne točke. Podobno velja za pričakovanja o osebnem finančnem stanju (+3 odstotne točke). Tudi retrogradno gledano Slovenci menijo, da se je gospodarstvo in njihov osebni položaj izboljšal v primerjavi z lanskim letom (+4 oziroma +2 odstotni točki).
A ko gre za sedanjost, je slika drugačna. Mnenje o trenutnem finančnem stanju je padlo za dve odstotni točki. Enako velja za primernost trenutka za večje nakupe – padec za dve odstotni točki. Tudi pripravljenost za varčevanje se je znižala za dve odstotni točki, ne zato ker bi imeli ljudje več denarja, ampak zato ker jim ga primanjkuje že zdaj.
Edini kazalnik brez sprememb: namere za večje nakupe v naslednjih 12 mesecih. Nič.
| Pričakovanja o gospodarstvu | +4 |
| Pričakovanja o osebnih financah | +3 |
| Trenutno finančno stanje | -2 |
| Primernost za večje nakupe | -2 |
| Pripravljenost za varčevanje | -2 |
| Namere za večje nakupe | 0 |
Slovenci torej verjamejo, da se bo makroekonomija obrnila na bolje – rast BDP 1,4 odstotka v tretjem četrtletju in izvoz, ki je zrasel za 8,4 odstotka, jima dajeta podlago. Verjamejo tudi v dvig lastnega standarda. A preden ta izboljšanja resnično prispejo, ne nameravajo odpirati denarnic.
To podpirajo tudi inflacijska pričakovanja, ki padajo – državljani pričakujejo počasnejšo rast cen kot pred mesecem (-2 odstotni točki). Tudi pričakovanja glede brezposelnosti so za odstotno točko nižja, kar pri tem kazalniku pomeni izboljšanje.
Zanimivo je, da je ta vzorec nasproten dogajanjem v evroobmočju. Medtem ko slovenski potrošniki postajajo optimističnejši, se evropski – zlasti nemški – pogrezajo v pesimizem. Slovenija torej pluje proti toku.
Oktobrski podatki SURS kažejo, da je bil kazalnik gospodarske klime za 1,2 odstotne točke višji kot leto prej. Izvoz blaga se je povečal za 9,3 odstotka, storitev za 4,9 odstotka. To so številke, ki podpirajo optimizem glede makroekonomije.
Preberite več:
Za trgovce, ki se pripravljajo na črni petek in decembrsko sezono, pa je sporočilo jasno: potrošniki sicer verjamejo v boljši jutri, a ne bodo trošili, kot da je že tu. Lansko leto je bilo zaupanje v času črnega petka na najnižji ravni v osmih mesecih. Letos je višje, a ne dovolj, da bi se denarnice odpirala brez zadržkov.
