Slovenci živimo dobro, a zaostajamo pri produktivnosti

Ljubljana
Foto: Pexels

Slovenija po ugotovitvah Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ostaja država z visoko kakovostjo življenja, dobri življenjski pogoji, zdravje prebivalcev in dostop do izobrazbe pa se izboljšujejo. A kljub gospodarski stabilnosti in nadpovprečni uvrstitvi po številnih družbenih kazalnikih, država še vedno zaostaja pri enem ključnem dejavniku – produktivnosti dela.

»Ocena kakovosti življenja v Sloveniji je visoka, nekaj nižje pa smo po kazalnikih gospodarske razvitosti,« je ob predstavitvi poročila Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025 povedal Peter Wostner iz Umarja. Slovenija se je lani po višini BDP na prebivalca po kupni moči uvrstila na 15. mesto med članicami EU.

Direktorica Umarja Maja Bednaš je poudarila, da mora rast produktivnosti temeljiti na razvojnih podjetjih, znanju, vitki državi ter davčni prestrukturiranosti. »Produktivnost, ki jo pojmujemo kot osnovni predpogoj za dvig kakovosti življenja, mora sloneti na nosilnih razvojnih podjetjih, prebojnih proizvodih in ustvarjalnosti,« je dejala.

Wostner pa opozarja na potrebo po drugačnem pristopu: »Ni treba iti v rudnike in garati, treba je ustvarjati, biti izpopolnjen, tega se ne zavedamo dovolj. Ustvarjalnost moramo postaviti v jedro vzgojno-izobraževalnih in družbenih procesov.«

Veliko inovacij, a premalo drznosti

Slovenija po besedah Umarja beleži visoko inovacijsko aktivnost in ima visoko gostoto industrijskih robotov, vendar primanjkuje drznih inovacij. Wostner opozarja tudi na prenizek obseg investicij s strani podjetij, kljub rekordni likvidnosti. »Država kar v redu investira, premalo pa investirajo podjetja,« je dejal in kot ključno izpostavil potrebo po več vlaganjih v neoprijemljivi kapital.

Slovenija ostaja ena izmed držav z najnižjo stopnjo dohodkovne in socialne neenakosti v EU, vendar Wostner opozarja, da je veliko ljudi tik nad pragom revščine. »Moramo paziti, da tukaj ne ‘pobiksamo’, ker smo s tega vidika neodporni.« Poročilo ugotavlja tudi, da so se pismenosti mladih nekoliko poslabšale, a ostajajo nad evropskim povprečjem, medtem ko je ustvarjalnost mladih med najnižjimi v EU.

Če želimo kot družba napredovati in povečati blaginjo, bo ključnega pomena ustvarjalna preobrazba – smo nanjo dovolj pripravljeni?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji