Slovenija blizu prelomnice med fosilnimi gorivi ter vetrom in soncem

Sončne elektrarne in vetrnice so lani v Evropski uniji prvič proizvedle več električne energije kot termoelektrarne na premog, plin in nafto. Slovenija ostaja med trinajstimi državami, kjer fosilna goriva prevladujejo, a se hitro približuje prelomnici.

Veter in sonce sta lani v EU skupaj prispevala 30 odstotkov električne energije, fosilna goriva pa 29 odstotkov, ugotavlja danes objavljeno letno poročilo energetskega inštituta Ember. En sam odstotek razlike, a zgodovinska prelomnica. Delež premoga je padel na rekordno nizkih 9,2 odstotka, Nemčija in Poljska pa sta zabeležili najnižje ravni doslej. Skupaj z jedrsko energijo nizkoogljični viri zdaj pokrivajo 71 odstotkov evropske proizvodnje elektrike.

Slovenija se uvršča med države, ki prelomnice še niso dosegle. Med trinajsterico so še Estonija, Bolgarija, Grčija, Irska, Latvija, Romunija, Slovaška, Italija, Češka, Poljska, Ciper in Malta. A Ember ocenjuje, da so Grčija, Bolgarija in prav Slovenija “zelo blizu” prehodu na stran, kjer prevladujejo veter in sonce. Poganja jih hitra rast sončnih elektrarn.

V novembru je proizvodnja iz sonca in vetra v Sloveniji poskočila za 50 odstotkov glede na isto obdobje leto prej, medtem ko je termoelektrarna Šoštanj znižala proizvodnjo za 18 odstotkov. Nuklearna elektrarna Krško je ohranila približno enako raven proizvodnje. Slovenija namerava premog opustiti najkasneje do leta 2033, kar pomeni zaprtje šestega bloka v Šoštanju, ki sicer ima življenjsko dobo do leta 2054.

Hrvaška je lani prvič zabeležila, da so sončne, vetrne in biomasne elektrarne skupaj proizvedle več elektrike kot katera koli posamezna tehnologija. Po začasnih podatkih hrvaškega združenja obnovljivih virov energije OIEH so ti viri prispevali 26,6 odstotka porabe, skupaj s hidroelektrarnami pa kar 52,6 odstotka. Hrvaška je s tem prvič presegla prag, pri katerem obnovljivi viri pokrivajo več kot polovico porabe.

Madžarska je postala evropska prvakinja sončne energije. V prvi polovici leta 2025 je sonce prispevalo skoraj 30 odstotkov madžarske elektrike, trikrat več od svetovnega povprečja. Od leta 2019 do 2024 je država po podatkih Emberja zabeležila najhitrejšo rast obnovljivih kapacitet v Evropi, sončne zmogljivosti pa so dosegle 8,3 gigavata.

Sončna energija je v EU lani nadomestila izpad hidroelektrarn zaradi suše. Proizvodnja iz vode je upadla za 12 odstotkov, vetrna za 2 odstotka, plinske elektrarne pa so vrzel zapolnile z 8-odstotnim povečanjem. Analitiki Emberja opozarjajo, da so cenovni skoki na evropskih trgih lani sovpadali ravno z vrhovi porabe plina.

“Medtem ko odvisnost od fosilnih goriv povečuje nestabilnost na svetovnem odru, so stave prehoda na čisto energijo jasnejše kot kadarkoli,” je zapisala vodilna avtorica poročila Beatrice Petrovich. Ember poziva k pospešenim naložbam v elektroenergetska omrežja in baterije, ki bi stabilizirale cene in omogočile učinkovitejšo dostavo zelene energije.

Premajhne naložbe v omrežja so lani prisilile upravljavce vetrnih in sončnih elektrarn, da so ob konicah proizvodnje zmanjšali obratovanje in preprečili preobremenitve. Zapravljena poceni elektrika in višji stroški za porabnike. V Poljski je bilo več obdobij, ko omrežje ni zmoglo sprejeti vse proizvedene sončne energije.

Delež fosilnih goriv v evropski elektroenergetiki se je v zadnjih petih letih znižal s 36,7 na 29 odstotkov. V 19 od 27 članic EU je delež premoga zdaj pod petimi odstotki. Švedska je na čelu tranzicije že od leta 2010, Luksemburg od 2017, Finska in Litva od 2022. Portugalska, Španija, Avstrija, Francija in Belgija so prag presegle leta 2023, Madžarska in Nemčija pa 2024.