Zadnji večji remonti na nekaterih odsekih posavske železniške proge segajo v konec sedemdesetih in osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Vlaki na progi med državno mejo pri Dobovi in Zidanim Mostom danes ne smejo preseči 100 kilometrov na uro, čeprav gre za del Mediteranskega koridorja, najkrajše železniške povezave med Srednjo in Jugovzhodno Evropo. Ministrstvo za naravne vire in prostor je zdaj objavilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za nadgradnjo dvotirne proge na odseku Brežice-Krško, natančneje na 2,7 kilometra dolgem območju postajališča Libna v občini Krško. Pobuda odpira pot do dviga hitrosti na 160 kilometrov na uro, ukinitve nevarnih nivojskih prehodov in prenove postajnega območja.
Pobudo je ministrstvu za naravne vire in prostor oktobra lani podalo ministrstvo za infrastrukturo, izdelalo pa jo je podjetje Acer Novo mesto. Dokument je javnosti na voljo do 24. marca na vladnem portalu, javna predstavitev pa bo 10. marca v Krškem.
Prenova pri Libni je del obsežnejšega projekta nadgradnje 35,8 kilometra proge med državno mejo in Sevnico, za katerega je Direkcija za infrastrukturo že pridobila 22,8 milijona evrov kohezijskih sredstev iz Bruslja. Celotna naložba je ocenjena na 43,2 milijona evrov. Po zadnjih napovedih bo gradnja potekala med letoma 2027 in 2033. Poleg nadgradnje same proge za višje hitrosti zajema projekt tudi prenovo postaj Brežice, Krško, Brestanica, Blanca in Sevnica ter postajališč Libna in Loka.
Zakaj tak denar za 2,7 kilometra proge? Odsek pri Libni zahteva poseben prostorski načrt, ker nadgradnja predvideva prestavitev železniških tirov zunaj obstoječega zemljišča železnice. Načrtovani sta dve deviaciji, ki bosta traso pomaknili do 13 oziroma 5 metrov od sedanje osi. Takšnih posegov ni mogoče izvesti v okviru rednih vzdrževalnih del, zakon pa predpisuje pripravo državnega prostorskega načrta z okoljsko presojo in javno razpravo.
Ukinjena bosta tudi dva nivojska prehoda, ki ju načrtovalci ocenjujejo kot izredno problematična z varnostnega vidika. Nadomestil ju bo 70 metrov dolg cestni nadvoz skupaj z deviacijami lokalnih cest. Postajališče Libna bo prestavljeno v smeri proti Dobovi in opremljeno z novimi bočnimi peroni, podhodom z dvigali ter manjšim parkiriščem. Sprememba trase zahteva še prestavitev dveh vodotokov, Starograškega potoka v dolžini 280 metrov in neimenovanega potoka v dolžini 85 metrov, predvidena pa je sonaravna ureditev z zasaditvijo obrežne zarasti. Za izvedbo deviacije bo treba porušiti stanovanjski objekt v Spodnjem Starem Gradu.
Po prenovi bo proga dosegla kategorijo D4 z osno obremenitvijo 22,5 tone in dolžinsko obremenitvijo 80 kN/m, kar je pogoj za mednarodni tovorni promet. Obnovljena bosta zgornji in spodnji ustroj obeh tirov, posodobljene bodo signalnovarnostne, telekomunikacijske in elektroenergetske naprave ter vozno omrežje. Z uvedbo obojestranskega prometa po obeh tirih se bo povečala prepustnost proge.
Posavska proga je bila nazadnje celovito obnovljena med letoma 1978 in 1987, na posameznih odsekih pa še pozneje — na levem tiru med Krškim in Brestanico so zadnji remont izvedli leta 1997, poroča portal krajsamorazdalje.si. Proga je del jedrnega omrežja TEN-T in ključna tranzitna povezava med Hrvaško in osrednjo Slovenijo, a že dolgo ne izpolnjuje standardov, ki jih predpisujejo evropske direktive.
Za nadgradnjo posavske proge je sicer država predvidela pet etap. Prva, prenova železniške postaje Krško, je že v fazi iskanja izvajalca. Sledila bo obsežna nadgradnja postaje Sevnica, nato odseka med Krškim in Sevnico ter med Dobovo in Brežicami, v zadnji etapi pa bosta na vrsti postaji Brežice in Blanca. V pobudi za odsek pri Libni je predlagano, da se v naslednji fazi izdela študija variant, z namenom pospešitve postopka pa so načrtovani vzporedna javna objava predloga prostorskega načrta in študije ter sočasno okoljsko presojanje. Pripombe je do 24. marca mogoče poslati na elektronski naslov gp.mnvp@gov.si.
