Nova hitra železniška proga Ljubljana–Celje–Maribor–Šentilj s povezavo na avstrijsko omrežje v smeri Dunaja je prednostni cilj Slovenije v okviru akcijskega načrta Evropske komisije za hitre železniške povezave, so za Slovensko tiskovno agencijo (STA) potrdili na Ministrstvu za infrastrukturo. Proga bi se po trenutnih načrtih gradila med letoma 2040 in 2050.
Evropska komisija je pred tednom dni predstavila ambiciozen akcijski načrt za hitre železniške povezave, ki predvideva nadgradnjo infrastrukture po vsej EU. Cilj je, da bo potovanje z vlakom med glavnimi evropskimi mesti potekalo s hitrostjo 200 kilometrov na uro ali več, časi potovanj pa naj bi se drastično skrajšali že do leta 2040.
Ljubljana–Dunaj v štirih urah in pol
Karta povezav, ki je del akcijskega načrta, prikazuje tudi povezavo Ljubljana–Dunaj, kjer naj bi se čas potovanja skrajšal s sedanjih šestih ur na štiri ure in pol.
Na ministrstvu opozarjajo, da so ti časi potovanja približni in indikativni ter temeljijo na javno dostopnih podatkih o voznem redu iz aprila 2025. “Odražajo stanje v določenem trenutku in se lahko spremenijo zaradi nadgradnje omrežja, infrastrukturnih del ali sprememb voznega reda,” so pojasnili. Izbor parov mest temelji na metodologiji Evropske komisije.
Obveze po uredbi TEN-T
Karta se opira na obveznosti Slovenije po uredbi o vseevropskem prometnem omrežju TEN-T. Med drugim je Slovenija zavezana, da bodo na relaciji Ljubljana–Maribor–Šentilj potniški vlaki v prihodnosti dosegali polne hitrosti potovanja TEN-T – torej najmanj 160 kilometrov na uro.
“V ta namen že potekajo različni projekti obnove omrežja, prednostni cilj Slovenije pa je nova hitra železniška proga na relaciji Ljubljana–Celje–Maribor–Šentilj s povezavo na avstrijsko omrežje v smeri Dunaja,” je poudarilo ministrstvo. Taka povezava bo izboljšala mobilnost znotraj države in hkrati omogočila atraktiven mednarodni železniški promet.
Kaj je že narejeno
Na železniški progi Ljubljana–Maribor–Šentilj je bilo v zadnjih letih izvedenih že več nadgradenj. Ministrstvo je spomnilo na uvedbo sistema ETCS (enotnega sistema vodenja vlakov) na relaciji Pragersko–Maribor–Šentilj, nadgradnjo železniške proge Maribor–Šentilj, vključno z novim predorom Pekel in najdaljšim železniškim viaduktom Pesnica, ter nadgradnjo železniškega vozlišča Pragersko in proge Zidani Most–Celje.
Med večjimi projekti, ki trenutno potekajo, je uvedba daljinskega vodenja železniškega prometa na progi Zidani Most–Šentilj–državna meja ter urejanje dostopov do peronov izven nivojov in ukinjanje nivojskih prehodov na progi med Ljubljano in Mariborom.
Prav tako se je začelo državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo proge med Ljubljano in Zidanim Mostom, ki predstavlja najzahtevnejši odsek na povezavi Ljubljana–Celje.
Sredstva za modernizacijo na mizi
Po navedbah ministrstva bo temo nadaljnjih vlaganj v modernizacijo železnic prihodnji teden obravnavala ministrica Alenka Bratušek skupaj z evropskim komisarjem za trajnostni promet in turizem Apostolosom Tsikikostom. Slednji bo v četrtek na delovnem obisku v Sloveniji.
Razvoj hitrih železniških povezav je ključen del evropske zelene strategije in prizadevanj za zmanjšanje emisij v prometu. Za Slovenijo bi boljša povezava z Dunajem pomenila ne le krajše potovalne čase, temveč tudi večjo vključenost v evropsko prometno omrežje ter konkurenčnejšo alternativo cestnemu prometu.
