Slovenija edina v CEE regiji izdala samurajske obveznice v letu 2025

Slovenija je prejšnji teden uspešno plasirala drugo izdajo samurajskih obveznic in na japonskem trgu zbrala 175 milijonov evrov. S tem je postala edina država srednje in vzhodne Evrope, ki je letos izdala dolg, denominiran v jenih, medtem ko Madžarska, Poljska in Romunija ostajajo pri napovedih.

Izdaja v vrednosti 31 milijard jenov je bila plasirana 7. novembra s kuponom 1,24 %, povpraševanje pa je preseglo ponudbo za 60 %. Organizatorji so bile štiri japonske investicijske banke — Daiwa, Mizuho, Nomura in SMBC Nikko. Japonski vlagatelji so prevzeli 57 % obveznic, preostalo so kupili mednarodni skladi.

Sredstva so namenjena izključno socialnim projektom: zdravstvu, izobraževanju, podpori ranljivim skupinam.

“Interes vlagateljev in pozitiven odziv med gradnjo knjige naročil odražata močan kreditni profil Slovenije,” je v petek zvečer sporočilo Ministrstvo za finance.

Strategija majhnih korakov

Transakcija je potekala brez zapletov. Po virtualnih sestankih z japonskimi vlagatelji konec oktobra se je formalno trženje začelo 5. novembra. Začetno cenovno območje je bilo postavljeno na 19–21 bazičnih točk nad referenčno obrestno mero TONA. Končna cena: 20 bazičnih točk — natanko na sredini razpona.

Ko pride do plasiranja na sredini razpona, to pomeni, da je bilo povpraševanje dovolj močno, a ne tako šibko, da bi moral emitent plačati maksimum. Skupna naročila so se približala 50 milijardam jenov — 19 milijard več od izdaje.

Slovenija je namerno omejila velikost na 31 milijard, čeprav bi lahko plasirala več. “Končni cilj je bil vzdrževanje prisotnosti na japonskem trgu po učinkoviti ceni. Skupna velikost izdaje je bila sekundarni cilj,” navaja uradno sporočilo.

To ni pomanjkanje — to je strategija. Ljubljana gradi dolgoročne odnose, ne maksimira enkratnega priliva.

Japonski denar za tuje emitente

Samurajske obveznice so dolg, denominiran v jenih, ki ga tuje vlade in podjetja izdajajo v Tokiu. Trg deluje od leta 1970, ko je Azijska razvojna banka plasirala prvo izdajo v vrednosti šest milijard jenov. Vlagatelji so jo sprejeli tako dobro, da je model postal standard.

Privlačnost je obojestranska. Japonska ima ogromne varčevalne rezerve in vlagatelje, ki iščejo stabilnost. Tuje vlade in podjetja dobijo dostop do tega kapitala po obrestnih merah, ki so bile desetletja blizu ničle — včasih celo negativne. Japonski vlagatelji dobijo diverzifikacijo portfelja, a brez valutnega tveganja — vlagajo v tuje emitente v svoji valuti.

Do leta 1972 so prišle prve suverene države. Najprej Avstralija, nato postopoma Evropa, Latinska Amerika, Azija. Danes sodi Mehika med največje tuje emitente — med letoma 2022 in 2024 je izdala deset referenčnih emisij trajnostnega dolga v jenih, s čimer se je pozicionirala kot največji mednarodni emitent suverenih trajnostnih obveznic na tem trgu, takoj za japonsko vlado.

Slovenija se je klubu pridružila avgusta 2024 z zgodovinsko izdajo: prva suverena država, ki je strukturirala samurajsko obveznico kot socialno. Ne le dolg — dolg z etiketo. Ta inovacija ji je prinesla mednarodno nagrado za trajnostno financiranje. Novembrska izdaja potrjuje: Ljubljana to jemlje resno.

Dejanska cena zavarovanja

Kupon 1,24 % se sliši privlačno. Problem je, da to ni končna cena. Slovenija posluje v evrih. Izdaja dolg v jenih. To pomeni, da mora vse prihodnje obveznosti — kupone in glavnico — pretvoriti nazaj v evre. Brez zaščite pred valutnim tveganjem, če se jen okrepi proti evru, vsako odplačilo postane dražje. Rešitev je v valutnem swapu, s katerim Slovenija vnaprej fiksira menjalni tečaj za vse prihodnje transakcije. A zaščita ima svojo ceno, in to nemajhno.

Pri prvi izdaji avgusta 2024 se je nominalni kupon 0,75 % spremenil v dejanske stroške 3,031 % po zavarovanju. Razlika: 2,28 odstotne točke. Za novembrsko izdajo končna cena po swapu še ni objavljena — običajno se objavi naknadno v fiskalnih poročilih.

Maja Praprotnik Zupan, vodja Oddelka za upravljanje obveznic slovenskega Ministrstva za finance, v nedavnem intervjuju za japonsko organizacijo za trajnostno financiranje priznava, da je izdaja na samurajskem trgu “nekoliko dražja kot na trgu euroobveznic”.

Razlog za to pot je strateški. “Za razliko od trga euroobveznic, kjer se izdaje običajno začnejo pri milijardi evrov, nam je samurajski trg omogočil izdajo v višini 300 milijonov. Ta manjša velikost nam je omogočila strukturiranje obveznice kot socialne — kar bi bilo težko pri večji euroobveznici zaradi omejenih izdatkov za zelene projekte v našem proračunu,” pojasnjuje.

V bistvu Slovenija zavestno sprejema premijo morda 10–30 bazičnih točk v zameno za prilagodljivost, ki jo ponuja samurajski trg.

Močan kreditni profil

Za zgodbo o trajnostnosti stoji trdna podlaga slovenskega kreditnega profila. Moody’s: A3, pozitiven izgled. S&P: AA, stabilen. Fitch: A, pozitiven izgled. Japonska agencija JCR: AA-, stabilen.

Razpon 20 bazičnih točk, ki ga je Slovenija dosegla, je primerljiv z Južno Korejo — ki ima podobno bonitetno oceno in sodi med gospodarsko najmočnejše azijske države. Vlagatelji to znajo prepoznati.

V regiji so razlike velike. Poljska (A2/A-/A-) in Češka (Aa3/AA-/AA-) vodita. Slovenija sledi. Madžarska (Baa2/BBB-/BBB) in Romunija (Baa3/BBB-/BBB-) balansirata na spodnjem robu investicijske stopnje. Ta razdalja neposredno določa, koliko vsaka država plača za zadolževanje.

Tekma v regiji

Slovenija ni osamljena v ambicijah, je pa v izvedbi. Madžarska je v začetku leta 2024 napovedala možnost izdaje samurajskih ali panda obveznic (v kitajskih juanih) v drugi polovici leta, kar se ni zgodilo. Poljska govori o vrnitvi na japonski trg po desetletju odsotnosti. Še vedno govori. Romunija napoveduje debitantsko izdajo. Še vedno napoveduje. Samo Slovenija je v letu 2025 dejansko izdala obveznice. Slovenija ne poskuša tekmovati v obsegu. Poskuša tekmovati v inovativnosti.

ESG kot prednost

Struktura izdaje ni naključna. Obe slovenski samurajski obveznici sta socialni — sredstva se lahko uporabijo izključno za zdravstvo, izobraževanje, socialno vključenost. Prva izdaja iz avgusta 2024 je deloma financirala podporo ukrajinskim beguncem: subvencionirane šolske obroke, prenovo bolnišnic, vrtcev, domov za starejše.

“Japonski vlagatelji predstavljajo največji delež. Mnogi so cenili ESG označbo, zlasti socialno komponento,” pravi Gašper Adlešič, vodja Oddelka za upravljanje dolžniških transakcij v Ministrstvu za finance.

Pri novembrski izdaji so japonski vlagatelji prevzeli 57 % — več kot pri prvi, kjer so držali 51 % triletnih obveznic. Mestne banke, upravitelji skladov in regionalne zadruge so bili ključni kupci.

Japonski institucionalni vlagatelji so znani po konservativizmu. Preferirajo stabilnost, dolgoročnost, jasne ESG cilje. Slovenija z ambicijo zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 35–45 % do leta 2030 dobro ustreza temu profilu.

Obrestna mera, vezana na podnebje

Slovenija gre korak dlje. Junija 2025 je postala prva evropska država, ki je izdala suvereno obveznico, vezano na trajnostnost (SLB) — instrument, katerega obrestna mera je odvisna od doseganja konkretnih podnebnih ciljev.

Mehanika je jasna: če Slovenija ne izpolni obveznosti zmanjšanja emisij za 35 % do leta 2030, mora plačati dodatnih 50 bazičnih točk. Če preseže cilj (45 % zmanjšanje), se kupon zniža za 50 bazičnih točk. Izdaja v vrednosti ene milijarde evrov je bila prenaročena 6,5-krat.

“Nameravamo vzdrževati prisotnost na samurajskem trgu, potencialno z izdajo vsakih eno ali dve leti,” pravi Maja Praprotnik Zupan. “Ker okvir SLB pokriva več valut, bi lahko bila samurajska SLB možnost.”

Kombinacija socialne samurajske obveznice z mehanizmom SLB bi bila svetovna premiera. Ljubljana, kot kaže, resno razmišlja o tem.

Kredibilnost presega velikost

Za povprečnega državljana razlika nekaj bazičnih točk na državnem dolgu zveni abstraktno. A v seštevku vsak prihranek pri obrestih pomeni več prostora za naložbe brez povečanja dolga.

Lekcija je strateška. Majhne države lahko pokažejo veliko inovativnosti. Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev dokazuje, da kredibilnost in doslednost presegata velikost. Medtem ko večje evropske države še razmišljajo, kako pristopiti k japonskemu trgu, je Ljubljana tiho zgradila most med Alpami in Fudžijem. In ta most nosi več kot denar — nosi ugled.

Slovenija na samurajskem trgu

*bt = bazične točke nad referenčno obrestno mero TONA mid-swap

Viri: Ministrstvo za finance RS, The Slovenia Times, RIEF, SeeNews, IFR, GOV.SI