Eurostat je danes objavil podatke o osebnih nakazilih in kompenzacijah zaposlenih za leto 2024. Slovenija prejme 94 odstotkov vseh prilivov iz drugih članic unije, le šest odstotkov pa zunaj EU. Nobena druga članica ni tako močno vezana na notranji trg.
Hrvaška, Latvija in Luksemburg so med članicami najbolj odvisni od teh prilivov. Hrvaška beleži 7,2 odstotka BDP, Latvija 3,1 odstotka, Luksemburg pa 2,7 odstotka. Pri neto saldu osebnih nakazil Hrvaška z 2,6 odstotka BDP vodi v uniji, sledita Bolgarija z 1,3 odstotka in Portugalska z 1,2 odstotka.
| Odvisnost od osebnih nakazil v Evropi, 2024 | |
|---|---|
| Država | % BDP |
| Kosovo | 17,3 |
| Bosna in Hercegovina | 11,0 |
| Črna gora | 10,3 |
| Hrvaška | 7,2 |
| Latvija | 3,1 |
| Luksemburg | 2,7 |
| Vir: Eurostat, december 2025 LIDER.si | |
Države zahodnega Balkana ostajajo med najbolj odvisnimi v Evropi. Kosovo beleži 17,3 odstotka BDP, Bosna in Hercegovina 11 odstotkov, Črna gora pa 10,3 odstotka.
| Neto saldo osebnih nakazil v EU, 2024 | |
|---|---|
| Država | % BDP |
| Hrvaška | +2,6 |
| Bolgarija | +1,3 |
| Portugalska | +1,2 |
| Belgija | -0,6 |
| Ciper | -0,9 |
| Malta | -2,8 |
| Vir: Eurostat, december 2025 LIDER.si | |
Iz EU je leta 2024 odteklo 52,1 milijarde evrov osebnih nakazil, prilivi pa so dosegli 14,8 milijarde. Skupaj s kompenzacijami čezmejnih delavcev so celotni odlivi znašali 71,4 milijarde evrov, prilivi pa 68,6 milijarde. Znotraj meja unije ostaja 57 odstotkov odlivov in 56 odstotkov prilivov.
Poljska usmerja 97 odstotkov svojih odlivov zunaj EU, Španija 92 odstotkov, Hrvaška pa 91 odstotkov.
