Slovensko gospodarstvo vsak dan nosi 90 milijonov evrov blokiranega dolga. Decembra 2025 je imelo blokirane transakcijske račune 2.419 pravnih oseb, poleg njih pa še 3.584 samostojnih podjetnikov, skupaj dobrih šest tisoč poslovnih subjektov. Toda agregatna številka pove le del zgodbe. Ko podatke, ki jih je za Lider.si na podlagi evidence AJPES obdelal CompanyWall, presekamo po regijah, panogah in velikosti podjetij, se za enakomerno nacionalno statistiko odpre povsem neenakomeren svet. Svet, v katerem ena regija čez noč izgubi tretjino svojega dolga, 86 nepremičninskih podjetij dolguje skoraj toliko kot 479 gradbincev, 224 malih družb pa na svojih plečih nosi skoraj tretjino vsega blokiranega dolga v državi.
Junija 2025 je dnevni znesek blokiranega dolga v Osrednjeslovenski regiji znašal 46,3 milijona evrov. Mesec pozneje ga je bilo le še 29,9 milijona. V enem samem mesecu je iz evidence izginilo 16,4 milijona evrov dnevnih obveznosti, kar je predstavljalo skoraj celoten nacionalni padec dolga med junijem in julijem (s 108,7 na 91,6 milijona evrov). Iz podatkov ni mogoče razbrati, katero podjetje ali katera podjetja so za tem, a tako oster skok praviloma pomeni eno od dveh stvari: ali je velik dolžnik poplačal obveznosti ali pa je vstopil v insolvenčni postopek in s tem izpadel iz evidence blokiranih računov. V obeh primerih je en sam subjekt ali peščica njih spremenila statistično sliko celotne države.
| BLOKIRANI RAČUNI PO REGIJAH, DECEMBER 2025 | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Regija | Število PO | Delež | Dnevni dolg (tis. EUR) | Delež dolga | Povp. dolg/PO (tis. EUR) |
| Osrednjeslovenska | 901 | 37,2 % | 28.304 | 31,3 % | 31 |
| Podravska | 453 | 18,7 % | 21.398 | 23,6 % | 47 |
| Savinjska | 283 | 11,7 % | 10.224 | 11,3 % | 36 |
| Gorenjska | 159 | 6,6 % | 9.450 | 10,4 % | 59 |
| Jugovzhodna Slovenija | 91 | 3,8 % | 7.717 | 8,5 % | 85 |
| Obalno-kraška | 177 | 7,3 % | 4.827 | 5,3 % | 27 |
| Posavska | 76 | 3,1 % | 2.856 | 3,2 % | 38 |
| Pomurska | 97 | 4,0 % | 2.271 | 2,5 % | 23 |
| Koroška | 53 | 2,2 % | 1.456 | 1,6 % | 27 |
| Goriška | 80 | 3,3 % | 996 | 1,1 % | 12 |
| Primorsko-notranjska | 21 | 0,9 % | 681 | 0,8 % | 32 |
| Zasavska | 28 | 1,2 % | 337 | 0,4 % | 12 |
| SKUPAJ | 2.419 | 100 % | 90.517 | 100 % | 37 |
*vsi podatki za december 2025, zneski v tisočih evrih | |||||
Osrednjeslovenska regija kljub temu ostaja epicenter slovenskega blokiranega dolga. V njej je decembra poslovalo 901 podjetje z blokado, 37 odstotkov vseh, s skupnim dnevnim dolgom 28,3 milijona evrov. A to je regija, v kateri posluje tretjina vseh slovenskih podjetij, zato sam obseg ne preseneča. Preseneča pa njen povprečni dolg na podjetje: 31 tisoč evrov, pod nacionalnim povprečjem 37 tisoč evrov. Ljubljana ima veliko blokiranih podjetij zato, ker ima veliko podjetij.
Na nasprotnem koncu te lestvice je Jugovzhodna Slovenija, regija novomeške farmacevtske in avtomobilske industrije. Tam je imelo decembra blokirane račune le 91 pravnih oseb. Njihov skupni dnevni dolg pa je znašal 7,7 milijona evrov, kar pomeni 85 tisoč evrov na podjetje, daleč najvišji povprečni znesek v državi, več kot dvakrat nad nacionalnim povprečjem. In ta koncentracija ni bila stvar enega meseca: povprečni dolg na podjetje v tej regiji od marca ni padel pod 80 tisoč evrov. Za statistiko očitno stoji manjše število večjih dolžnikov z dolgotrajnimi obveznostmi.
Podravska regija je drugi pol nelikvidnosti. S 453 blokiranimi podjetji in 21,4 milijona evrov dnevnega dolga, torej dobrih 23 odstotkov celotnega nacionalnega zneska, je edina regija, kjer se je dolg med letom občutno povečal. Januarja je dnevni znesek znašal 17,5 milijona, decembra pa 21,4 milijona evrov, kar je 22-odstotna rast. Na Gorenjskem je 159 podjetij, le 6,6 odstotka vseh blokiranih, skupaj dolgovalo 9,5 milijona evrov dnevno, kar je predstavljalo 10,4 odstotka celotnega dolga. Povprečni dolg na podjetje, 59 tisoč evrov, je tam šestdeset odstotkov nad nacionalnim povprečjem in je do decembra vztrajno naraščal.
Ko iste podatke presekamo po panogah, se slika obrne. Gradbeništvo je panoga z daleč največ blokiranimi podjetji: 479 decembra, vsako peto iz celotne evidence. Po znesku pa ne vodi. Njegov skupni dnevni dolg, 14,7 milijona evrov, ga postavlja za predelovalne dejavnosti (15,7 milijona evrov), povprečni dolg na podjetje, 31 tisoč evrov, pa je pod nacionalnim povprečjem. Gre za množico malih gradbincev, ki se iz meseca v mesec prebijajo med likvidnostjo in blokado. Struktura njihovega dolga je povedna: 47,5 odstotka izvira iz sodnih sklepov o izvršbi, 48,6 odstotka pa iz davčnega dolga. Ti gradbinci ne plačujejo niti dobaviteljev niti države.
Nepremičninski sektor je po strukturi povsem drugačen. Le 86 podjetij ima blokirane račune, a njihov skupni dnevni dolg znaša 7,75 milijona evrov, torej 90 tisoč evrov na podjetje, drugi najvišji povprečni dolg med vsemi panogami. In kar 83,7 odstotka tega dolga izvira iz sodnih sklepov o izvršbi, le 16,3 odstotka pa iz davčnega dolga. Nepremičninski dolžniki dolgujejo predvsem zasebnim upnikom, bankam, izvajalcem in poslovnim partnerjem, ne državi. Gre za projektna podjetja, ki so se prezadolžila v posamezni naložbi in so ujeta v sodne postopke.
Tretji segment po znesku je trgovina (14,5 milijona evrov pri 377 podjetjih), ki po strukturi bolj spominja na gradbeništvo: tudi tam je davčni dolg (52,2 odstotka) večji od sodnega (45,5 odstotka). Prevoz in skladiščenje (184 podjetij, 7,4 milijona evrov) pa ima občutno najnižji delež sodnih sklepov (31,5 odstotka) in najvišji delež davčnega dolga (66,7 odstotka). To je panoga, v kateri so blokade skoraj izključno posledica neplačanih davkov in prispevkov.
| BLOKIRANI RAČUNI PO DEJAVNOSTIH, DECEMBER 2025 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dejavnost | Št. PO | Dolg (tis. EUR) | Povp./PO | Sodni sklepi | Davčni dolg | Izvršnice |
| Predelovalne dejavnosti | 298 | 15.664 | 53 | 67,5 % | 26,9 % | 5,6 % |
| Gradbeništvo | 479 | 14.684 | 31 | 47,5 % | 48,6 % | 3,8 % |
| Trgovina | 377 | 14.529 | 39 | 45,5 % | 52,2 % | 2,2 % |
| Strokovne, znanstvene in tehnične dej. | 290 | 12.505 | 43 | 53,1 % | 45,7 % | 1,2 % |
| Poslovanje z nepremičninami | 86 | 7.750 | 90 | 83,7 % | 16,3 % | / |
| Prevoz in skladiščenje | 184 | 7.428 | 40 | 31,5 % | 66,7 % | 1,8 % |
| Nastanitvene in gostinske dejavnosti | 213 | 4.674 | 22 | 58,2 % | 41,8 % | / |
| Druge raznovrstne poslovne dej. | 99 | 3.381 | 34 | 43,8 % | 56,0 % | / |
| Oskrba z el. energijo, plinom, paro | 18 | 2.771 | 154 | 95,6 % | 2,5 % | 1,8 % |
| Kulturne, športne in rekreacijske dej. | 69 | 1.353 | 20 | 21,0 % | 79,0 % | / |
| Javna uprava in obramba | 1 | 1.264 | 1.264 | 100 % | / | / |
| Ostale dejavnosti* | 305 | 4.714 | 15 | / | / | / |
| SKUPAJ | 2.419 | 90.517 | 37 | 55,8 % | 41,8 % | 2,4 % |
|
*ostale: kmetijstvo, rudarstvo, založništvo, telekomunikacije, finance, izobraževanje, zdravstvo, vodovod; zneski v tisočih evrih | ||||||
Razrez po velikosti podjetij pa odgovori na vprašanje, ki si ga mora postaviti vsak, ki posluje z blokiranim partnerjem: kako nevaren je ta dolg za okolico. Mikropodjetja, torej tista do deset zaposlenih, predstavljajo tri četrtine vseh blokiranih pravnih oseb: 1.804 od 2.419. A njihov delež v skupnem dolgu, 46,8 odstotka, je opazno nižji od njihovega števila. Povprečni dolg na mikropodjetje, 24 tisoč evrov, je znesek, ki je za posamezno družbo pogosto usoden, za celotno gospodarstvo pa ne sistemsko ogrožajoč.
Nevarnost tiči v segmentu majhnih podjetij. Teh je med blokiranimi le 224, torej 9,3 odstotka, vendar dolgujejo 27,5 milijona evrov dnevno, 30,4 odstotka vsega dolga. Povprečni dolg na podjetje, 123 tisoč evrov, je petkratnik dolga mikropodjetij. To so družbe z 10 do 49 zaposlenimi, dovolj velike, da njihov stečaj potegne za seboj dobavitelje in podizvajalce, a premajhne, da bi jih finančni sistem obravnaval kot sistemsko tveganje.
Velikih in srednje velikih podjetij z blokado je skupaj le deset, sedem srednjih in tri velika, s skupnim dnevnim dolgom 4,3 milijona evrov. Povprečni dolg na podjetje v teh dveh kategorijah znaša med 413 in 472 tisoč evrov. Poseben segment je 381 podjetij brez podatka o velikosti; to so družbe, ki niso oddale letnega poročila ali so novoustanovljene. Njihov 18-odstotni delež v skupnem dolgu potrjuje, da ta kategorija ni zgolj statistična napaka.
| BLOKIRANI RAČUNI PO VELIKOSTI PODJETJA, DECEMBER 2025 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Velikost (po 55. čl. ZGD-1) | Število PO | Delež | Dnevni dolg (tis. EUR) | Delež dolga |
| Mikro | 1.804 | 74,6 % | 42.404 | 46,8 % |
| Majhna | 224 | 9,3 % | 27.491 | 30,4 % |
| Srednja | 7 | 0,3 % | 2.894 | 3,2 % |
| Velika | 3 | 0,1 % | 1.416 | 1,6 % |
| Ni podatka* | 381 | 15,8 % | 16.312 | 18,0 % |
| SKUPAJ | 2.419 | 100 % | 90.517 | 100 % |
|
*družbe brez oddanega letnega poročila, novoustanovljene in subjekti, ki ne poslujejo po ZGD-1; zneski v tisočih evrih | ||||
V dolgoletni perspektivi se je slovensko gospodarstvo jasno premaknilo v pravo smer. Marca 2011, na vrhuncu posledic finančne krize, je imelo blokirane račune 6.577 pravnih oseb z dnevnim dolgom 434,8 milijona evrov. Do danes se je število prepolovilo, znesek pa padel na dobro petino. Toda jedro nelikvidnosti se ne topi. Decembra je bilo 384 pravnih oseb blokiranih neprekinjeno več kot tri leta, z dnevnim dolgom 20,7 milijona evrov, skoraj četrtina celotnega zneska. Finančna uprava je v letu 2025 izdala 190.474 sklepov o davčni izvršbi in izterjala 189,5 milijona evrov, a 97,4 odstotka dajatev je bilo plačano prostovoljno. Postopki tečejo proti tistim 2,6 odstotka, ki ne plačujejo. Del teh je na seznamu že leta, brez da bi sistem dosegel bodisi poplačilo bodisi formalni izstop iz trga.
