Slovenija ima skoraj 1,3 milijona registriranih avtomobilov, 2025 je bil vsak drugi hibrid ali električen

Statistični urad je objavil podatke o registriranih cestnih vozilih za leto 2025, ki kažejo na nadaljevanje rasti voznega parka, a hkrati razkrivajo spremembe v tem, kaj Slovenci vozijo in kaj kupujejo. Za številkami o dizelskih in bencinskih avtomobilih se skriva zgodba o prehodu na električni pogon, ki je v enem samem letu dobesedno podvojil trg.

Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji registriranih skoraj 1,3 milijona osebnih avtomobilov, skupaj z vsemi cestnimi vozili pa skoraj 1,8 milijona. Število osebnih avtomobilov se je glede na leto prej povečalo za 1,6 %, kar je zmerна rast, ki jo slovensko omrežje cest že dobro pozna.

Bolj zgovorna od skupnega števila je povprečna starost voznega parka, ki znaša 11,4 leta. “Povprečen” slovenski avto je bil kupljen nekje okoli leta 2014. Skoraj polovica vseh registriranih osebnih avtomobilov je starejša od 12 let. Le 11 % jih je mlajših od treh let.

Star vozni park tako dvigne emisije, stroške vzdrževanja za lastnike in ranljivost ob energetskih prehodih. Prav zato je stopnja obnove voznega parka, ki meri delež prvič registriranih novih avtomobilov med vsemi registriranimi, pomemben pokazatelj stanja. Lani je znašal 4,5 %, kar je za 0,3 odstotne točke več kot leto prej. Napredek je prisoten, a je počasen.

Električni avtomobili: 104-odstotna rast ni naključje

Med vsemi podatki, ki jih je objavil SURS, najbolj izstopa število prvič registriranih novih električnih osebnih avtomobilov, ki se je v letu 2025 povečalo za 104 %. Za primerjavo so hibridni avtomobili, ki so sicer dosegli 31 % delež med vsemi novimi registracijami, zrasli za 29 %. Električni so torej rasli trikrat hitreje od hibridnih, ki so sami po sebi beležili solidno rast.

Med vsemi novimi osebnimi avtomobili, prvič registriranimi v letu 2025, je bilo 11 % električnih in 31 % hibridnih. Torej je bil vsak drugi novi avto, ki ga je Slovenec lani kupil, bodisi hibrid bodisi električni. To je strukturni preobrat, ki se je zgodil tiho, brez večjega hrupa (motorjev).

Kaj stoji za to rastjo? Del odgovora so gotovo subvencije, ki jih je lani razpisalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Javni poziv za nepovratne spodbude fizičnim osebam za električna vozila je bil tako uspešen, da so morali sredi razpisnega obdobja zvišati razpoložljiva sredstva, in sicer s 15,8 milijona na 19 milijonov evrov. Povpraševanje je namreč preseglо pričakovanja.

Dizel upada, bencin se drži, a je prihodnost jasna

Kljub električnemu preboju je slika voznega parka v celoti še vedno daleč od zelenega. Skoraj polovica vseh registriranih osebnih avtomobilov, natančneje 47 %, je dizelskih, bencinskih pa je 45 %. Skupaj torej kar 92 % voznega parka poganjajo fosilna goriva.

Novi osebni avtomobili po pogonu, prve registracije 2025

Dizelskih avtomobilov je bilo lani za 2 % manj kot leto prej, kar nakazuje, da se padec nadaljuje. Bencinci so zrasli za 1 %, hibridi za 37 %, električni pa za 45 %. Smer je jasna, tempo pa je vprašanje denarja, infrastrukture in navad.

Zgovoren je tudi podatek o rabljenih avtomobilih. Prvič registriranih rabljenih osebnih avtomobilov je bilo lani za 4 % manj kot leto prej, njihova povprečna starost ob prvi registraciji v Sloveniji pa je narasla na 6 let. Od leta 2008 se je ta starost zvišala za 1,4 leta. To pomeni, da uvažamo vse starejše rabljene avtomobile, kar ni ravno vzpodbuden signal za hitrejšo obnovo voznega parka.

Registrirana in prvič registrirana vozila, Slovenija 2025

Za vsemi temi številkami stoji preprosta resnica o tem, kako Slovenci sprejemamo odločitve o avtomobilih. Večina kupcev novih avtomobilov se očitno vse bolj nagiba k električni ali hibridni opciji, ko imajo to možnost. Subvencije delajo svoje, mreža polnilnic se širi, zadržki se manjšajo.

Hkrati pa je ogromen del voznega parka, tisti z avtomobili starimi 12 let ali več, od tega prehoda še daleč. Ti vozniki bodisi ne morejo privoščiti novega avtomobila bodisi nimajo pogoja za električno vozilo, kot je lastna garaža s polnilnico. Prav to je segment, ki ga politike prehoda pogosto prezrejo, a bo odločilen za to, kako hitro se bo Slovenija dejansko premaknila. Mesečni podatki kažejo, da je bil november mesec z največjim porastom registracij, kar kaže na sezonsko dinamiko ob koncu leta, verjetno tudi zaradi izteka subvencij.