Slovenija ima v državnih blagovnih rezervah približno 700 milijonov litrov naftnih derivatov, kar zadostuje za 103 dni povprečne porabe. Po besedah direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve Andreja Kužnerja, ki ga je sinoči v Odmevih gostila nacionalna televizija, so državni rezervoarji trenutno polni.
Zaloge vključujejo različne vrste goriv in so namenjene zagotavljanju stabilne oskrbe v primeru motenj na energetskih trgih.
Evropska zakonodaja določa, da morajo države članice imeti zaloge naftnih derivatov za najmanj 90 dni povprečne porabe ali neto uvoza. Slovenija je s 103 dnevi nad tem pragom in se po besedah Kužnerja uvršča med bolje pripravljene države v Evropi.
Rezervoarji so trenutno zapolnjeni do te mere, da dodatno povečevanje zalog ni mogoče. Državne zaloge se lahko sprostijo le na podlagi odločitve vlade. Zavod za blagovne rezerve je pri tem zgolj izvrševalec. V primeru sprostitve bi država gorivo razdelila večjim uvoznikom in trgovcem z naftnimi derivati glede na njihove tržne deleže. Tak ukrep se uporabi le ob večjih motnjah na trgu.
Do zdaj še niso bile uporabljene
Slovenija do zdaj še nikoli ni sprostila državnih rezerv naftnih derivatov. Najbližje temu je bila v letih 2021 in 2022, ko so po začetku vojne v Ukrajini močno narasle cene energentov. Takrat so se razmere na trgu stabilizirale brez posega v državne zaloge.
Glavni del naftnih derivatov v Slovenijo prihaja z ladjami prek Luke Koper, del pa tudi po železnici z Madžarske. Zavod za blagovne rezerve zato spremlja predvsem prihod tankerjev in stanje dobavnih poti.
Slovenija nima skladišč za plin
Za razliko od nafte, Slovenija nima lastnih skladiščnih kapacitet za zemeljski plin. Plin se skladišči predvsem v skladiščih v sosednjih državah, na primer v Avstriji, kjer imajo slovenski dobavitelji rezervirane kapacitete.
Po besedah Kužnerja imajo krizne razmere na energetskih trgih pogosto širše gospodarske posledice. Zaradi teh učinkov lahko energetske krize srednjeročno povzročijo tudi rast cen drugih dobrin.
Preberite več:
Vlada je zaradi nestabilnih razmer na energetskih trgih že razglasila nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo in ustanovila krizno skupino za spremljanje razmer. Ukrep je preventiven in pomeni predvsem okrepljeno spremljanje dogajanja na energetskih trgih. Neposredne motnje v oskrbi z energijo v Sloveniji trenutno niso pričakovane.
